Deset borcev ki lahko zablesti na svetovnem prvenstvu in slovenski delež

Jutri bodo v turški Antalyi začeli z letošnjim svetovnim prvenstvom v para taekwondoju. Gre za osmo tovrstno tekmovanje, ki pa ima posebno težo, saj bo naša disciplina naslednje leto zraven tudi na para olimpijskih igrah. Dvodnevno svetovno prvenstvo bo uvod v pestro dogajanje v tem turškem mestu. Taekwondo teden se bo nadaljeval s četrtim evropskim Predsednikovem pokalom, končalo pa z Odprtim prvenstvom Turčije. Strokovnjaki para tekmovanj v taekwondoju so pripravili spisek tistih športnikov, ki lahko v Turčiji pridejo do konca. Poglejmo, kdo so favoriti za zlate medalje.

Amy Truesdale iz Velike Britanije spada med pionirke para taekwondoja. Leta 2017 je na domačih tleh osvojila svetovno zlato in bila celo sezono neporažena v kategoriji nad 58 kilogramov K44. Leta 2016 in 2017 je osvojila naslov prvakinje na Evropskem prvenstvu. Malce ji je spodrsnilo le na lanskem evropskem prvenstvu, ko je bila druga. S taekwondojem se ukvarja od sedmega leta. Danes jih šteje 29 in je tekmovala na vseh svetovnih prvenstvih in na vseh sedmih je osvojila medaljo. V preteklosti je bila njena največja konkurentka Kanadčanka Lisa Standeven, sedaj pa je to trikratna afriška prvakinja Rajae Akermach iz Maroka. Trenutno je Truesdale glavna kandidatka za Olimpijsko zlato v Tokiu 2020.

Bolor Erdene Ganbat iz Mongolije je začel tekmovati leta 2015. Od takrat je osvojil tri naslove svetovnega prvaka. Še dve leti nazaj je bil prvi svetovne lestvice neporažen na tatamiju. Po šoku, ki ga je doživel na IWAS svetovnih igrah, ko je bil prvič v karieri poražen, je bilo leto 2018 zanj slabo, saj je zmagal le polovico tekmovanj, na katerih je nastopal. Nedotakljiv borec kategorije do 61 kilogramov (K44), je od zadnjih petih turnirjev tri izgubil. Ta statistika ga motivira: »V moji kategoriji je večina najboljših športnikov. Sem vznemirjen, ker bom prvič zastopal Mongolijo na para olimpijskih igrah v Tokiu. Tam nameravam osvojiti prvo mesto!«

Francoz Bopha Kong postaja iz leta v leto boljši. Zato bo eden favoritov kategorije do 61 kilogramov. Malo je tako popolnih borcev, kot je Kong. 37-letnik je trikrat zmagal na svetovnih prvenstvih in trikrat na evropskih. V lanskem letu je bil neporažen, osvojil je šest mednarodnih turnirjev. »Tisti ki zmaga, je najboljši od najboljših! To so moje sanje. Da sem najboljši na svetu. Želim postati najboljši tekmovalec na svetu v taekwondoju. Kong se je začel ukvarjati s športom, ko je pri osemnajstih letih izgubil roke v prometni nesreči. Takrat je začel trenirati taekwondo in postajati nočna mora za nasprotnike v kategoriji do 61 kilogramov (K 43). Je edini tekmovalec na svetu, ki je osvojil prvo mesto tako na celinskem prvenstvu, na IWAS svetovnih igrah in na svetovnem prvenstvu. Je velik favorit za zlato medaljo na paraolimpijskih igrah na Japonskem.

Mehičanka Claudia Romero je stopila na vrh leta 2016, ko je zmagala na Vseameriškem prvenstvu. Gre za najstniški talent, ki ga ne smemo pozabiti v kategoriji do 49 kilogramov (K44). Osemnajstletnica je bero medalj nadaljevala na svetovnem prvenstvu leta 2017, ko je prišla do srebra. Lani je bilo podobno. Vseameriškemu naslovu je dodala drugo mesto na Odprtem evropskem prvenstvu. Sedaj se pripravlja na novo Vseameriško prvenstvo, ki bo v perujski Limi. »Moram se dobro pripraviti, glede na to, da branim prvo mesto. Lahko si zamišljam, kako zmagujem in zlato medaljo proslavljam z družino in prijatelji. Zelo bom ponosna, ko bom zastopala Mehiko v Peruju«.

Evan Medell (ZDA) se je začel boriti v para taekwondoju pred štirimi leti. V tem kratkem času je postal eden najnevarnejših borcev v kategoriji nad 75 kilogramov, v diviziji K44. V lanskem letu je pri uspehih nihal. Na Odprtem prvenstvu Afrike je zmagal. A je izgubil v finalu Vseameriškega prvenstva. Na Odprtem prvenstvu Azije je okusil, kako je, ko izpadeš v prvem krogu. Medell se zaveda, da ga do vrha v kategoriji vodi le konstantnost. »Vsak turnir mi omogoča, da se naučim nekaj novega. Na ta način postajam vse boljši borec. Zdaj imam priložnost, da postanem prvi državljan ZDA na para olimpijskih igrah v taekwondoju. Gre za izjemno priložnost in privilegij.«

Kenta Awatari je imel glavno vlogo pri nenadni renesansi japonskega para taekwondoja v letu 2018. Azijski borec je na svojem prvem mednarodnem turnirju, na svetovnem prvenstvu prišel do četrtfinala. V letu 2018 so sledili trije turnirji, kjer je osvajal medalje. Na njih je premagoval najboljše borce v njegovi kategoriji (-61 kilogramov, K43). Čeprav ima Japonska kot gostiteljica para olimpijskih iger zagotovljena tri mesta, Awatari upa, da se bo kvalificiral skozi tradicionalni način – neposredno preko svetovne lestvice.

 

Danka Lisa Gjessing ima štiri svetovne in štiri evropske naslove. Prav tako ima vrhunske uvrstitve na IWAS svetovnih igrah. Edino, kar ji manjka je naslov para olimpijske prvakinje. Gjessingova je resnična super zvezdnica. 40 letna športnica je osvojila vse, kar ji je bilo ponujeno. Ob tem je premagala rak, čeprav ji je ta vzel roko in zaustavil obetavno olimpijsko kariero. A ji ni odvzel ljubezen do športa. »Veliko je težkega dela. Veliko je načrtovanja. Veliko je mentalnega treninga. A je prav tako izjemno, ko zmagam pred očmi svojih hčerk. To mi daje izjemen občutek«. Gjessingova je še edina neporažena borka. Zato si lahko mislimo, kako bodo motivirane njene nasprotnice v kategoriji do 58 kilogramov (K44).

 

Iranec Mahdi Pourrahnama je do prve svetovne medalje (brona) prišel leta 2009, ko je bil star trinajst let. V športu je že veteran, čeprav jih bo letos štel šele 23! Je eden redkih tekmovalcev, ki se je boril na vseh svetovnih prvenstvih. V svoji zbirki ima štiri zlate medalje s svetovnih prvenstev, štiri naslove azijskega prvaka in dve kroni iz IWAS svetovnih iger. Sedaj ima priložnost, da osvoji še para olimpijsko zlato. »Zaključni uspeh leži v Tokiu. Uvrstitev na svetovni lestvici nima prave vrednosti, če ne zmagaš na para olimpijadi«. Mahdi se je rodil brez rok. A je »iranski vihar« kot otrok izbral šport in postal eden najmočnejših borcev. Naš predstavitveni šport je zastopal leta 2016 na olimpijskih igrah. Borbo je dobil!

 

Turkinja Meryem Betul Cavdar (kategorija do 49 kilogramov (K44) je bila v Para taekwondo svetu še nedolgo dokaj neznana. Zadeve so se spremenile, ko je na svojem prvem svetovnem prvenstvu izločila dve favoritinji in osvojila bron. Na Odprtem prvenstvu Azije je prišla do srebra, na evropskem pa do brona. Da je zelo obetavna, je dokazala 2017 na IWAS svetovnih igrah, ko je ugnala Mongolko Enkhtuyo Khurelbaatar, številko ena svetovne lestvice in ji zadala prvi poraz. Pri osemnajstih letih je Cavdarjeva pokazala veliko in se odkrito spogleduje z olimpijsko krono.

 

Maročanka Rajae Akermach je pisala zgodovino, ko je leta 2017 postala prva Afričanka, ki se je povzpela na prvo mesto svetovne lestvice v kategoriji nad 58 kilogramov (K44). Na kasnejšem svetovnem prvenstvu v Londonu jo je v finalu ugnala konkurentka Amy Truesdale. Najboljši v najtežji ženski kategoriji sta se znova udarili na IWAS svetovnih igrah, kjer je bilo zelo napeto, Angležinja pa je zmagala le z dvema točkama razlike. V začetku lanskega leta je Akermachova le dočakala svoj dan. V finalu Odprtega afriškega prvenstva je premagala Evropejko in prišla do tretjega zaporednega naslova afriške prvakinje. Tudi zato je kandidatka tako za svetovni naslov, kot za naslov para olimpijske prvakinje.

Slovenija bo imela v Turčiji svojega »opazovalca«. To je doktor Primož Rus, ki se v Beleku nahaja kot mednarodni medicinski klasifikator IMC. »Pravkar smo končali z delom. Para taekwondo športnike in športnice smo morali klasificirati. Delali smo od pol osme ure, tako da sem pošteno utrujen. Ampak tudi zelo zadovoljen. Tule sem prvič v vlogi mednarodnega medicinskega klasifikatorja IMC. To sem postal, ko sem opravil obvezni dvodnevni intenzivni obnovitveni tečaj. Na osmo svetovno prvenstvo v Para taekwondoju sem lahko šel le s pomočjo naše taekwondo zveze, ki mi je to omogočila. Za to se ji iskreno zahvaljujem. Zame to pomeni veliko novega, uporabnega v vsem para olimpijskem športu, ne le v taekwondoju. Upam, da bom s pridobljenim znanjem in s pomočjo vseh tistih v naši taekwondo srenji lahko motiviral in promoviral naš lepi šport v Sloveniji. Na mednarodni sceni vsekakor to že počnem. O vseh podrobnostih bom z veseljem spregovoril po vrnitvi. Še posebej vsem zainteresiranim in motiviranim za delo z otroki, odraslimi, starejšimi. Na prvem mestu z vsemi tistimi, ki jih naša družba prepogosto potiska nekam stran,« iz Turčije sporoča Primož Rus.