Deset minut do dvanajstih

Začeli so s testiranjem v Slovenski Bistrici, zaključili pa s testnimi dvoboji v Mariboru. Vmes so se naši članski reprezentanti še dvakrat napotili v Srbijo, kjer so ob bazičnih pripravah, izkoristili prisotnost tamkajšnjih reprezentantov še za testne dvoboje. Vmes so se nekaj dni nahajali še v Olimju. Cilj vsega naštetega je bil, da se kar se da dobro pripravijo na najpomembnejši test v letu 2015 – na svetovno prvenstvo, ki ga bodo naslednji teden organizirali v ruskem Čeljabinsku. Z mislijo o čim boljši uvrstitvi, se je s težavami, ki so jih prinašale naporne priprave v prvem delu letošnjega leta, spopadala šesterica tistih, ki bo v glavnem mestu Južnega Urala zastopala slovenske barve. Bron iz Pueble bosta branila Franka Anić in Ivan Trajković. Nuša Rajher, ki jo je v Mehiki, v četrtfinalu šele po sodniški odločitvi izločila Francozinja Anne Caroline Graffe, bo poskušala dokazati, da je sposobna novega vrhunskega rezultata. Podobno lahko trdimo za Jureta Pantarja, ki je zablestel na lanskem evropskem prvenstvu in ki še čaka na vrhunski rezultat v svetovnem merilu. Ana Petrušić in Dunja Lemajić pa imata izjemno priložnost, da dokažeta svojo konurenčnost v svetovnem merilu. »Priprave so bile težke, naporne. A smo nanje športniki navajeni. Ob njihovem zaključku se počutim zelo dobro pripravljena. Komaj čakam, da začnemo s svetovnim prvenstvom. Razlog za moj optimizem črpam tudi iz zadnje, španske tekme svetovnega pokala. Čeprav nisem bila v takšni formi, kot sem sedaj, sem zmagala. Pravijo, da je težje ubraniti medaljo, kot pa jo prvič osvojiti. Moje sanje so uvrsitev v finale. Bom pa tudi zelo zadovoljna, če bom ponovila dosežek izpred dveh let«, je povedala Anićeva. Nekoliko manj je z odvijanjem sezone zadovoljen Ivan Trajković, saj je bilo v njej kar precej nihanj. »S trenerjem Bojanom Feršem sva na pripravah v Srbiji podrobno »obdelala« dogajanje v tem letu. Zatem sva na testnih dvobojih veliko delala na taktiki in tehničnih popravkih. Z opravljenim delom sem zelo zadovoljen. Počutim se odlično pripravljenega tako v fizičnem, kot v psihološkem vidiku. Zavedam se, da bo sezona še dolga in da je svetovno prvenstvo prva priložnost za osvajanje še kako željenih točk. Prvo mesto jih prinaša kar 120! Želim si, da bi bil v Rusiji uvrščen višje od mojih neposrednih konkurentov za uvrstitev na olimpijske igre, ki bodo v prihodnjem letu v Riu«. V Čeljabinsku nas bosta zastopala le dva člana. Ob Trajkoviću bo to še Pantar, ki je v prvem delu sezone malo nastopal. Razlog je bila sanacija poškodovane noge, ki je sedaj v takšnem stanju, da lahko Pantar gleženj obremenjuje v polni meri. »Res je, da sem po napornih pripravah v Srbiji nekoliko utrujen. Vendar bomo treninge v naslednjih dveh tednih prilagajali prihajajočemu tekmovanju. Zato bi moral biti predzadnji tekmovalni dan, ko bo na programu moja kategorija, nabit z energijo. Sedaj moram samo še nekoliko shujšati, ohranjati občutek za borbo in poskrbeti, da se me bodo poškodbe izogibale,« je pred vrnitvijo iz zadnjega dela priprav, ki sta ga ženski in moški del reprezentance družno opravila v Mariboru, povedal Jure Pantar. Oba naša tekmovalca čaka zahtevna konkurenca, v kateri je več kot petdeset potencialnih nasprotnikov. Če bosta imela srečo, se bosta morda v prvem krogu pomerila z lažje premagljivim konkurentom. Zatem se bo začelo garanje, oziroma bo morala biti njuna čuječnost na izredno visoki stopnji, saj se bosta le z njeno pomočjo prebila do odmevne uvrstitve. »Moje mnenje je, da bo svetovno prvenstvo v Rusiji za dva do tri nivoje višje, kot je bilo zadnje v Mehiki. Na zvezi smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da smo reprezentantom omogočili primerne priprave. V Čeljabinsk gremo po medaljo! Vem, da ne bo lahko, saj imajo v večjih reprezentantah na voljo precej več denarja, kot ga ima na voljo naša. Čeprav jih težko dohajamo, pa smo v zadnjih letih nekaj le postorili. Konec koncev so uspehi, ki so jih dosegli, Trajkoviću, Rajherjevi in Pantarju zagotovili zaposlitev. Zato se lahko povsem osredotočijo na taekwondo in na zahteve, ki jih prinaša tekmovanje v najbolj zahtevni konkurenci«, je dodal Kristijan Kovačič, tehnični direktor reprezentance, ki tako kot selektor Miodrag Krnetić z zanimanjem spremlja in usmerja dogajanje v naši izbrani vrsti in ki je najbolj zaslužen, da se je v Mariboru, dva dni potilo še nekaj posameznikov iz hrvaških Zaprešića, Foxa in Medvedgrada, ter iz češkega Laceka, ki so bili še kako dobrodošli nasprotniki na zadnjem testiranju forme pred odhodom v Rusijo, kamor se bo naša reprezentanca napotila v četrtkovih nočnih urah.