Domači nama stojijo ob strani

Do konca maja je pred udeleženci tekem v svetovnih pokalih še pet turnirjev. V Evropi bosta dva. Jutri začenjajo z Odprtim prvenstvom Ukrajine, konec naslednjega tedna pa bo prav tako v vzhodnem delu Evrope še Odprto prvenstvo Moldavije. Medtem ko prihajajo tisti posamezniki, ki se posvečajo dvobojem zaradi prihajajočega svetovnega prvenstva v vrhunsko formo, je pred tekmovalci v tehniki mirnejši del sezone. V prejšnjem tednu so končali s svetovnim prvenstvom na plaži, v ponedeljek pa še z evropskim prvenstvom. Zaradi težav z letalskim prevozom sta se nekoliko pozneje, kot je bilo načrtovano, iz Grčije vrnila Rok Mohar in Renata Mavrič. Slovenski rezultat turnirja je na Rodosu postavil Mohar, ki je bil v kategoriji posameznikov do 40 let deveti. » Udeležba na Evropskem prvenstvu v tehniki, na tekmovanju visoke stopnje z dolgoletnim stažem, je zame velikega pomena. Želja po dokazovanju je rasla od preteklega evropskega prvenstva v Beogradu. Prav tako je rasla tudi forma. Nastop v kategoriji posamezno je potekal po sistemu izpadanja. Žal mi žreb ni bil ravno naklonjen, saj je bil v drugem krogu tekmovanja Italijan Massimiliani Partino (zmagovalec prvega G1 turnirja v tehniki) previsoka ovira za napredovanje. Navkljub sicer najvišji slovenski uvrstitvi v zgodovini EP (zasedel sem 9. mesto) želja in možnosti po napredku ostajata«.

Oba naša zastopnika sta na jugu Evrope nastopila v dveh kategorijah. Ob posamični, sta se prijavila tudi za skupni nastop v parih nad 30 let. »Sinhroni nastop v paru z Renato Mavrič, sicer aktualno državno prvakinjo in najboljšo tekmovalko v Sloveniji je pokazal prve sadove dvoletnih priprav in skupnega dela. Tekmovanje v tej kategoriji je bilo še bolj zahtevno, saj je o končni razvrstitvi odločalo število osvojenih točk. Rezultatsko sva bila torej boljša od 5 parov in tako zabeležila odlično 14. mesto,« pravi Rok, ki se želi zahvaliti vsem tistih, ki so pripomogli, da je lahko sploh nastopal v Grčiji in da na tekmovanju ni bil pri repu nastopajočih. »Za uspešnimi nastopi na evropskem prvenstvu stoji ogromno ljudi, ki na takšen ali drugačni način podpirajo moje udejstvovanje. Za ogromen osebni napredek (tako tehnični kot psihološki) je poskrbel trener Branislav Kuruca. Za sinhroni nastop in za vse prevožene kilometre na skupne treninge, kjer nadgrajujeva nastope, gre zasluga sotekmovalki Renati. Zahvala gre seveda tudi Taekwondo zvezi Slovenije, saj je tudi njena podpora v zadnjih letih vztrajno naraščala. S finančne plati bi se za podporo rad zahvalil podjetjem Kopit d. o. o., Blažič robni trakovi d. o. o., Pohištvo Iskra d. o. o., Predilnici Litija d. d. in županu matične občine Šmartno pri Litiji. Ob tem ne smem pozabiti na moralno podporo staršev in družine, ki potrpežljivo prenašajo moje odsotnosti zaradi treningov in tekmovanj. Evropsko prvenstvo je največje tekmovanje na stari celini. Tu se zbere del taekwondo družine, v kateri so se z leti navezala velika prijateljstva. Predvsem v starejših kategorijah ostajajo tisti tekmovalke in tekmovalci, ki jim taekwondo pomeni nekaj več kot le šport. Ogromno se jih odloča tudi za trenerski ali sodniški poklic in na ta način svoje bogate tekmovalne izkušnje predajajo mlajšim. Tako tudi kakovost tekmovanj raste iz leta v leto. Le redki se lahko v s tehniko ukvarjajo profesionalno. Zato to le še povečuje vrednost udeležencev, saj se večina s tem ne ukvarja zaradi denarja, ampak iz ljubezni do popolnosti gibanja. Tekmovalci zaradi procesa treniranja pridobijo ogromno vrednot, ki jim bodo pomagale v življenjskih zagatah na kateremkoli področju. Največja prednost je, da se lahko človek s taekwondojem ukvarja celo življenje, saj nikoli ne zmanjka možnosti za rast in napredovanje,« je razmišljanje o taekwondoju strnil Rok Mohar. Renata Mavrič je dodala: “Z rezultatom v paru sem zelo zadovoljna, z individualnim pa malo manj. Konkurenca je bila izjemno močna, saj praktično ni bilo tekmovalcev, ki bi delali napake. Zato je na končno oceno vplivala predvsem izvedba, ki je bila na tokratnem EP res vrhunska. Sama imam ravno pri izvedbi še veliko prostora za izboljšanje. Obenem imam še nekaj težav z nastopi na večjih tekmovanjih, saj je pritisk res velik in zato napravim več napak kot na drugih turnirjih.« Naša zastopnika na Evropskem prvenstvu spadata med tiste posameznike, ki se s treniranjem tehnike ukvarjajo zaradi ljubezni do panoge in so se zaradi tega dejstva pripravljeni tudi odreči določenim stvarem. A se jima vztrajnost občasno tudi poplača. »Rezultat v paru je res dober, saj glede na to, da z Rokom prihajava iz različnih klubov in je razdalja med nama kar precejšnja, si lahko predstavljate, da je organizacija vsakega treninga pravi podvig. Poleg tega, da sva oba še starša skupno sedmim otrokom, sva tudi aktivna trenerja otrok vsak v svojem matičnem klubu in tako prenašava znanje tudi na najmlajše in na ta način vlagava v prihodnje rodove. Rezultat v parih je hkrati tudi največji slovenski uspeh v paru na Evropskih prvenstvih doslej. Za 14. mesto sva morala premagati pet parov, česar doslej ni uspelo še nobenemu Slovencu,” je zaključila Mavričeva, ki se že veseli naslednjih tekmovanj. Mi pa smo lahko veseli, da se slovenski taekwondo vse bolj uveljavlja tudi v tehniki.