Gospe in gospodje, Lin Kovačič je evropski prvak!

Povedano natančneje, Lin Kovačič je evropski mladinski prvak! V Sarajevu je prišel do največjega uspeha v karieri! Res je, da je med mlajšimi kadeti, leta 2015 prav tako postal najboljši v Evropi in bil kasneje med kadeti bronast, a je dosežek v Bosni in Hercegovini vreden največ! 34 tekmovalcev je štela kategorija do 68 kilogramov. V prvih dveh dvobojih je Kovačič »odpihnil« nasprotnika. Najprej je v drugem krogu Armenca Alekso Hayrypetyana zaradi kazni pol minute prek koncem prve runde premagal z 22:0. Nekoliko bolje jo je v osmini finala odnesel Bolgar Stefan Stamenov, ki je vzdržal dve rundi in odšel z borišča z rezultatom 27:6. Povsem druga je bila zgodba v četrtfinalu. Lina je obšla slabost, ki mu je preprečila, da bi nadaljeval s tako prepričljivo predstavo. Turek Cemil Tar Altingoz je bil blizu zmagi. A je naš prvak le zmogel dovolj moči, da je dvoboj izvlekel na svojo stran in slavil s 15:13. Podobna drama se je dogajala v polfinalu. Belorus Kiryl Dudarau ni izkoristil Linove slabosti in je na koncu dvoboja prav tako zaostal za dve točki (14:12). Finalni dvoboj med prvim (Kovačič) in sedmim (Milinković) nosilcem je bil rezultatsko gledano precej lažji. Novi evropski prvak se je vrnil v tirnico iz začetnih dveh dvobojev in Srbu oddal le štiri točke, s tem, da jih je sam zabeležil enajst! Slavje devetčlanskega slovenskega zastopstva se je lahko začelo! Takoj po dvoboju Lin še ni zmogel povsem zbrati vtisov, povedal pa je naslednje: » Po dolgi vožnji v Sarajevo sem prvi dan posvetil počitku. Naslednji dan me je ob desetih čakalo tehtanje, ki sem ga seveda opravil. Okoli tretje ure sta prispela starša, ki mi na takšnih tekmah predstavljata največjo podporo in brez njiju takšnega rezultata ne bi mogel doseči. Največja zahvala gre bratu Reneju, ki je hkrati moj trener. In seveda vsem ostalim. Sami občutki na tekmi so bili različni. Med dvoboji sem imel tudi nekaj težav s slabostjo, saj sem kar dvakrat bruhal v samem ringu. Po zmagi so me preplavili nepopisni občutki sreče in hvaležnosti. Lagal bi, če bi rekel, da se za to tekmo nisem maksimalno žrtvoval in pripravil. Rezultat mi ogromno pomeni. A sem ga na nek način tudi pričakoval.« Linov dosežek je v našo odpravo vnesel olajšanje, saj je do vrhunskega rezultata prišla že uvodni dan evropskega prvenstva. Po zadnjem dvoboju je žarel tudi trener Zoran Zarić: »Priznam, da sva z Goranom (Divković, drugi reprezentančni trener o.p.) izgubila ogromno energije. Ne vem, kaj naj rečem. Z Linom smo skupaj že nekaj let in ga dobro poznam. Dogajalo se je, da je prvo rundo opravil vrhunsko, v drugi pa se je, ko ga je obšla slabost, povsem izgubil. Bilo mi je še težje, ker nisem točno vedel, kaj se dogaja. Poskušal sem ga vrniti na različne načine. Ko mu je uspelo dobiti finale, se mi je odvalil velik kamen. Temu primerno je bilo slavje, ko mu je sodnik prisodil zmago!« Takrat je pesti zmagoslavno stisnil tudi generalni sekretar olimpijskega dela slovenskega taekwondoja, Darko Kadić, ki je zelo zadovoljen z odvijanjem prvenstva: »Sama organizacija tekmovanja poteka presenetljivo gladko. Vedeti je treba, da so razmere za organizacijo zelo zahtevne. Kljub temu je vzdušje v hotelski dvorani zelo sproščeno. Organizacijo so pohvalili tudi zastopniki evropskega taekwondoja. Nahajamo se v mehurčku. Ko smo prišli vanj, so nas testirali. Vse je v redu in naj se nadaljuje tako, kot se je začelo!« Ko je naše zastopstvo prihajalo v Bosno, je imelo v mislih medaljo. Sedaj, ko je ta osvojena, se razmišlja o njenem nadaljevanju. Naslednji, ki jo imajo možnost osvojiti so trije. Anastasija Ljubinković, Domen Molj in Nikolaj Bulatović. Predvsem drugi je naš tihi favorit, saj ima veliko tekmovalnih izkušenj. Po drugi strani pa drži, da je Moljeva kategorija do 55 kilogramov ena najtežjih in najbolj zahtevnih kategorij na prvenstvu. Reprezentančno gledano, je prvi tekmovalni dan prišel Azerbajdžan do najboljšega izkupička, saj je osvojil dve prvi mesti. Slovenija, Madžarska in Turčija so osvojile po eno.

No results