Iz Portoroža preko Maribora v Varšavo

 

O našem najbolj znanem taekwondoistu, Ivanu Trajkoviću v letošnjem letu ni bilo veliko novic. Turnirjev se ni udeleževal, zadnje vrhunsko tekmovanje na katerem je zablestel so bile lanske olimpijske igre v Tokiu, kjer je s petim mestom dosegel enega najboljših rezultatov svoje kariere. Razlog za ne nastopanje se ne skriva v kakršni koli nasičenosti, ampak v dejstvu, da mu ni uspelo sanirati poškodovanih dlančnic na roki. Namesto dveh je moral opraviti kar tri operacije. Od lanskega marca, ki si je Trajković zlomil roko, je do danes ni mogel uporabljati v polni meri. Temu je moral prilagoditi tudi priprave na olimpijske igre. Šele po tretji operaciji je kost zacelila tako, kot so predvideli strokovnjaki. Rehabilitacija po zadnji je razlog, da je prišlo do zamika začetka tekmovalnega cikla. Sedaj je jasno, da bo prvo vrhunsko tekmovanje, na katerem se bo boril 30 letni Bistričan evropsko prvenstvo, ki bo maja v Manchestru. V začetku tedna je za storjeno na Japonskem prejel novo priznanje. V Mariboru so ga izbrali za športnika leta 2021. »Vesel sem, da sem petič zapored postal najboljši športnik Maribora, saj to mesto slovi kot eno najbolj športnih v Sloveniji. Zato gre za veliko čast. Vesel sem, da mi je znova uspelo in da sem prišel do malega jubileja. Potrudil se bom, da mi bo uspelo še nekajkrat. Recimo, vsaj še dvakrat, do naslednjih olimpijski iger v Parizu. Zatem pa bomo videli.«

 

Prejšnji konec tedna ste imeli v Portorožu reprezentančne priprave. Po dolgem času ste bili zraven na nekoliko večjem dogodku, ki ga je organizirala naša zveza. Kako je šlo?

Bilo je zelo dobro. Odlično sem se počutil, ko sem znova treniral v skupini. Po dolgem času je šlo za vaje višje intenzivnosti, saj sem bil nekaj mesecev povsem odsoten. Testni dvoboji so bili odlični. Ker je šlo za prvi pravi test po poškodbi, sem lahko ugotovil, kje sem trenutno. V roki občasno še začutim bolečino. A je najbolj pomembno, da je kost zaceljena. Bolijo me še okolna mehka tkiva. Hiteli ne bomo, saj se mi nikamor ne mudi.

 

Torej je poškodba še v naši zavesti?

Od marca lani, ko se je roka zlomila, je bila vseskozi v podzavesti. Roko sem pazil, čuval. Zato so tudi priprave na olimpijske igre potekale prilagojeno. Mesec pred igrami še vedno nisem izvajal udarcev sto odstotno. Vedeti morate, da na tekmah uporabljam veliko tehnik z rokami. A sem moral paziti na poškodovano roko. Zdaj sem vesel, da po tretji operaciji res kaže odlično. Da je roka v redu. Moram še malo počakati, da se vse zaceli čisto do konca. Verjamem, da so zdaj težave s poškodbo skoraj v celoti za menoj.

 

Kaj ste počeli v zadnjem obdobju? Predvidevam, da ste veliko trenirali. Ste se na sezono, tako kot lani, kombinirano pripravljali v Ljubljani in Slovenski Bistrici?

Ja, res je. Opravil sem veliko bazičnega treninga. Dosti količinskega treninga. Bilo je kar naporno. Ampak, glede na to, da sem imel še eno operacijo dlančnice in sem imel kakšna dva meseca nazaj tudi težave s korona virusom, sem vesel, da se sedaj vračam. To je ta količina, ki jo je treba naredit. Ni prijetno, ampak vem zakaj sem to delal. Treningi so naporni. Ob tem je veliko taktike, tehnike. Prilagajanj. Pripravljajo se nova pravila. Tako da tudi to počasi že uvajamo. Dosti je vsega.

 

Ste seznanjeni s spremembami tekmovalnih pravil? Kakšne so največje novosti?

Mislim, da bo najbolj drastična sprememba, če jo bodo uvedli, da ne bo več normalnega točkovanja, kot ga poznamo. Ampak bo šlo za to, kdo dobi dve ali tri runde od treh. Kar pomeni, da bo vsaka runda zgodba zase. To je glavna sprememba. Gre za sistem štetja, ki so ga že uporabili na tekmah za Grand Slam. Moj sistem bojevanja bo spremenilo določilo, ki več ne dovoljuje sabljanja z nogo. Tisti, ki se brani, z nogo ne sme ovirati napadalca. To bo kaznovano z opominom. To je odlično za moj napad, a slabo za mojo obrambo. Na to se bo treba dobro pripraviti. Pričakujem, da bo evropsko prvenstvo, tako kot se je že dogajalo, testni poligon za nova pravila.

 

Boste pred EP odšli na kakšen turnir?

Definitivno bom počakal, da bo roka res v redu. Po testiranju v Portorožu načrtujemo, da bo prvi turnir kar evropsko prvenstvo. Ampak, vse delamo postopoma. Vse je odvisno ob obnašanja same roke, pa mojega počutja. Pomembno je, da je nimam več v glavi, v podzavesti. Da lahko neobremenjeno treniram in nastopam. Bom pa s tistimi našimi reprezentanti, ki bodo odšli v Anglijo, sodeloval na pripravah v poljski Varšavi.

 

Medtem ko so vaši reprezentančni kolegi že v polnem tekmovalnem ritmu in so nedavno tekmovali na Predsednikovem pokalu v Albaniji in na tekmi svetovnega pokala v Bolgariji, ter so sedaj na podobnem tekmovanju v Španiji, ali podrobneje spremljate dogajanje na teh turnirjih?

Seveda. To tudi sicer počnem. Ko je bila tekma svetovnega pokala, Predsednikov pokal v Albaniji, sem vseskozi spremljal prenose. Najbolj svojo kategorijo ter slovenske tekmovalce. Že pri prvem dvoboju sem si zaželel, da se čim prej vrnem. Ampak, bo definitivno treba počakat, da bo roka res v redu. Takrat bo tudi moja podzavest mirovala. Da bom lahko neobremenjeno treniral in nastopal.

 

 V taekwondoju skorajda vse temelji na točkah. Te so najbolj pomembne pri neposredni uvrstitvi na OI, pa pri statusu na turnirjih, da se najboljši prehitro ne pomerite med seboj. Ste jih veliko izgubili, ker še niste začeli z nastopi?

Zdaj se še ne obremenjujem s točkami. Sploh zato, ker potekajo samo turnirji svetovnega pokala. Na njih lahko v letu zbereš največ 40 točk. Če jih bom moral zbrati, bom imel na voljo celo drugo polovico leta. To me ne obremenjuje. Sama pozicija na lestvici je še vedno dokaj solidna. Izhodišče za naslednji dve sezoni je v redu. Cilj bo ponoviti sezono 2019. Da se direktno kvalificiram na naslednje olimpijske igre. Če ne bo šlo, so tukaj še popravni izpiti, kvalifikacije. Zdaj je najbolj pomembno zdravje in da pridem na prvo tekmo res dobro pripravljen. Tako kondicijsko, kot mentalno. Da bi bil pripravljen tako, kot za igre v Tokiu. To mi je cilj. Takrat sem se res počutil vrhunsko. Z Juretom sva se pogovarjala, da bi se rad tako počutil na vsaki tekmi do konca svoje kariere.

 

Kakšno je stanje v vaši kategoriji?

Nekaj tekmovalcev je prišlo iz nižje v višjo kategorijo. Med najbolj neugodnimi bi izpostavil Azerbajdžanca, ki je svetovni prvak do 80 kilogramov in je bil tretji na olimpijskih igrah v Riu. Je visok in neugoden. Spremljam obe kategoriji. Do 87 kilogramov in nad 87 kilogramov. Zdaj imam v načrtu, da bom do olimpijske sezone tekmoval v kategoriji do 87 kilogramov. Če bom videl, da mi morda bolj odgovarja najtežja kategorija, saj smo se večino prejšnjega leta pripravljali zanjo in tekmovali z najtežjimi borci, proti katerim mi je šlo, se bom posvetil njej. Kilograme imam takšne, da lahko izbiram in se ne rabim obremenjevati, ali bom hujšal, ali se redil. A bo najprej v ospredju kategorija do 87 kilogramov, v kateri poznam večino borcev. Tudi moč udarcev je nekoliko manjša. Bomo videli.

 

Ker ste imeli dovolj točk, vam pred olimpijskimi igrami ni bilo treba veliko tekmovati. Bo tako tudi v prihodnje?

V olimpijski sezoni mi je bilo všeč, da v prvem delu leta nisem praktično nič tekmoval. V prejšnjih letih sem odhajal na dosti turnirjev, da sem pred glavno tekmo prišel v pravo tekmovalno formo. Zdaj sem ugotovil, da gre tudi tako, da se lahko odlično pripravim, četudi veliko ne tekmujem. Dovolj so treningi, sparingi, skupne priprave in domači testni dvoboji. Ponavljam. Ni mi treba hiteti. Če sem dobro pripravljen, lahko izberem turnirje, ki so mi blizu Slovenije. Turnirje, ki so mi zanimivi glede na prijavljene nasprotnike. Važno je, da se na njih res dobro borim. Ne pa, da grem na deset ali več turnirjev in na vsakem osvojim tri, pet točk. Raje imam tri in da sem na njih res dobro pripravljen. Če bi pogosto potoval iz turnirja na turnir, obstaja možnost dodatnih poškodb, stresa, napora.

 

Se je bilo, tudi zavoljo težav z roko težko odločiti, da vztrajate do Pariza?

Če malo pomislim, so olimpijske igre zelo blizu. Dve leti, pa so že tu. Kriza s Covidom je sicer vse skupaj zamaknila za leto, a mi je obenem olajšala odločitev, da bom ostal aktiven do Pariza. Dve leti se mi zdita kratko obdobje

.

Cilj prvega dela sezone je v primeru Ivana Trajkovića in večine ostalih evropskih borcev evropsko prvenstvo. Na njem želi Bistričan biti v podobni vrhunski formi, kot je bil na lanskih olimpijskih igrah. Bazični, najtežji, fizični del priprav je že za njim. Sedaj je že na vrsti taktična priprava na dvoboje, saj sta do vrhunca letošnjega leta manj kot dva meseca. In zato komaj čaka na druženje z isto mislečimi borci na Poljskem.