Kot da bi dali otroku orožje

Tako kot je v navadi za velika tekmovanja, je svetovna taekwondo zveza tudi za olimpijske igre mladih, ki bodo poleti na Kitajskem, nekaj mest namenila tistim državam, ki si niso izborile možnost neposredne udeležbe skozi kvalifikacije, ki so bile pred mladinskim svetovnim prvenstvom, ki je bilo v kitajskem Tajpeju.

Enako pravilo je veljalo tudi leta 2010, ko so bile igre v Singapurju. Španski kolega Claudio Aranda, je napravil analizo učinka tistih tekmovalcev, ki so se na olimpijske igre mladih, uvrstili s pomočjo posebnih povabil WTF. Ugotovil je, da tovrstna ugodnost nima pričakovanega pozitivnega učinka, saj gre zvečine za športnike, ki nimajo izkušenj s tekmovanji na najvišjem svetovnem nivoju, oziroma gre običajno za mlade brez mednarodnih izkušenj.

Da ima pravilo, da se na največjih tekmovanjih zagotovi udeležba kar se da velikemu številu držav, negativne posledice, kaže primer iz leta 2004, ko so bile olimpijske igre v Atenah. Takrat je posebno povabilo prejel Bertrand Gbongou Liango iz Centralne afriške republike. Edini učinek in to zelo negativni, je bil, da je Liango potem, ko ga je nasprotnik nokavtiral, končal z resnimi poškodbami v bolnišnici.

Kljub temu ostaja, kar se da visoka številčnost udeleženih držav, čarobna beseda, tako za mednarodni olimpijski komite, kot tudi za WTF. Pri tem se malo ljudi zaveda, da gre pri taekwondoju pravzaprav za borilno disciplino, ki dovoljuje udarce, ki so poznani kot udarci s polnim kontaktom. Zato so lahko posledice za tiste, ki jih prejmejo, oziroma doživijo KO, katastrofalnih razsežnosti. Pred štirimi leti, ko so bile prve olimpijske igre mladih v Singapurju, so v mednarodnem olimpijskem komiteju objavili, da ne gre le za tekmovanje. Da gre za učenje in deljenje. Namen iger je bil, da se mlade ljudi iz celega sveta opogumi, da se ukvarjajo s športom. Da sprejmejo zdrav način življenja in da živijo v skladu z olimpijskimi načeli. In kakšen je bil učinek tistih, ki so jih povabili v Singapur brez udeležbe v kvalifikacijah? Športnikov s posebnimi povabili je bilo 36. Eden je osvojil bronasto medaljo. Trije so uspeli zmagati. Enajst jih je izgubilo. Prav toliko dvobojev so prekinili sodniki. Za več kot deset točk jih je izgubilo sedem. S KO se je končal en dvoboj. Diskvalifikacijo so doživeli trije.

Če izhajamo iz te statistike, se pojavi vprašanje, ali ima smisel vabiti neizkušene borce, ki ne vedo, kako se spoprijeti z nasprotniki, ki v svoji generaciji spadajo med najboljše na svetu!

Svetovna taekwondo zveza je posebna vabila za Nanjing poslala naslednjim zvezam. V deški konkurenci so jih prejele Slonokoščena obala, Gabon, Ekvatorialna Gvineja, Mavritanija, Nigerija, Črna Gora, Surinam, Saudska Arabija, Libija in Jemen. V dekliški pa Kamerun, Kongo, Zelenortski otoki, Mali, Senegal, Svazi, Afganistan, Butan, Jordanija ter Bosna in Hercegovina.

Zagotovo so posebna vabila veliko bolj upravičena pri nekontaktnih športih, kot so atletika, namizni tenis, jadranje. Vprašanje pa je, kakšen je učinek pri športih, kjer so dovoljeni udarci v glavo. Odgovor nam ponudi naslov članka, ki so ga spisali v Mas taekwondoju.