Letošnje izkušnje bomo vnovčili v predolimpijskem letu

V slovenskem taekwondoju se je v minulih enajstih mesecih in pol veliko dogajalo. Tako v Sloveniji, kot v tujini, kjer je tekmovalo kar nekaj slovenskih taekwondoistov. Ti so več ali manj izkoristili priložnosti, ki jim jih je ponudilo leto 2014. Članska vrsta, ki je zaradi priliva dovčerajšnjih mladincev delovala v nekoliko razširjeni zasedbi, je postavila temelje za prihajajoča tekmovanja. Tudi v nižjih selekcijah je zaradi preskoka v višje starostne kategorije, prišlo do določenih sprememb, tako, da lahko odmevnejše uvrstitve pričakujemo v naslednjem letu. Je pa prednovoletni čas čas, ko se pogleda v storjeno. Celotno dogajanje v zadnjih dveh letih pozorno spremlja Kristijan Kovačič, direktor slovenskih reprezentanc, ki si je nekatere turnirje ogledal v živo, dogajanja na drugih, pa je spremljal preko telefonskih povezav, oziroma s pomočjo spleta.

Kako ocenjujete letošnje tekmovalne rezultate?

Če gledam na celotno sezono, ta ni bila tako uspešna, kot je bila tista v letu 2013. K temu so nekoliko pripomogle poškodbe. Šlo je tudi za prelomno leto, saj se je še zmeraj tipal sistem za Grand Prix. Dejstvo je, da se je v zadnjih dveh sezonah življenje tistih, ki so povezani z reprezentanco, spremenilo za 360 stopinj. Prej je bilo le nekaj velikih turnirjev na leto, tako, da je bilo potrebno načrtovati vrh forme enkrat, oziroma dvakrat na leto. Zdaj pa je zaželjeno držati formo kar skozi enajst mesecev. Gre za podobno zadevo, kot pri tenisu. Zato je leto 2014 prineslo velike spremembe tako za klube, kot zvezo in tekmovalce. Spremembe so s seboj prinesle tudi povečane finančne obveze. Na vse, kar se je dogajalo, nismo bili v celoti pripravljeni! Tudi zato, ker je svetovna zveza zelo pozno, oziroma vseskozi spreminjala datume tekmovanj.

Kaj pa izplen? Ste z njim zadovoljni?

Pozitivna stvar je, da je prišel Jure Pantar na evropskem prvenstvu do svoje prve članske medalje. Ta mu je omogočila, da je na lastni koži občutil, kako poteka Grand Prix. Je garač in le na ta način lahko pride do rezultata. Od vseh naših reprezentantov ima na največjih prvenstvih najtežjo pot do medalje. Vložek za trud se mu je izplačal, saj je dobil zaposlitev v slovenski vojski, kjer se je priključil Rajherjevi. Če k temu dodamo, da je Trajković zaposlen v policiji, potem je dejstvo, da smo v preteklih letih nekaj le storili za naše najboljše borce. V tem letu je Anićeva dobila štipendijo mednarodnega olimpijskega komiteja kot vzpodbudo za priprave na Rio 2016. Nagrado za tekmovalne uspehe je ob Anićevi iz sklada za vrhunske športnike prejel še Trajković. Dejstvo je, da želimo do leta 2016 zaposliti čim več naših športnikov. Čakamo na izid volitev za predsednika slovenskega olimpijskega komiteja, saj bi radi zaposlili še trenerja, kar je prav tako pomembno pri razvoju taekondoja v Sloveniji.

Kaj pa nižje selekcije in ostala tekmovanja?

Leto 2014 si bomo zapomnili, da smo imeli prvič v zgodovini naše zveze udeleženca Olimpijskih iger mladih. Lucijan Kobal je bil ta, ki se je uspel kvalficirati na igre in tudi zato smo naredili kot zveza korak naprej. Zadovoljni smo tudi z napredkom Odprtega prvenstva Slovenije, ki pa še ne bo turnir G1 nivoja. Z denarjem, ki ga imamo na voljo, si ne upamo organizirati tekmovanja tega nivoja. Smo pa ga sposobni izpeljati organizacijsko. Kar se tiče prepoznavnosti, smo z organizacijo balkanskega prvenstva naredili korak naprej. Tudi sodelovanje z mediji je vse pestrejše, saj smo se prvič dogovorili, da je bila reportaža naše panoge na Šport kanalu. S takšnim sodelovanjem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Ob izvedbi balkanskega prvenstva, se je pojavila ideja o balkanskem Grand Prixu. Gre za idejni projekt, ki se lahko uresniči, če bodo za to članice zveze.  S kadeti smo se udeležili prvega svetovnega prvenstva. Sicer na nivoju mednarodnih turnirjev zaradi menjave generacije nismo prišli do vrhunskih rezultatov, a prihajajo mlajši, ki se bodo izkazali v letu ali dveh. Tako, kot je mladinska reprezentanca svetla točka za člansko, so mlajši kadeti svetla točka za reprezentančno kadetsko vrsto.

Kaj ste zastavili program dela za leto 2015?

Ravnokar postavljamo načrt in prioritete. O tem se bomo konkretneje pogovorili na sestanku, ki ga bomo imeli v tem tednu. V dveh letih nam je postalo jasno, kdo je realno sposoben preboja skozi Grand Prixe in da se preko njih neposredno uvrsti na olimpijske igre. Pri sestavi letnega načrta bodo sodelovali tudi klubski trenerji, saj bomo le tako z njihove strani zmanjšali negotovost o tem, kaj nas čaka v letu 2015. Drugo težišče bo razvoj struktur zveze. Prijavili smo se na razpis in iz sklada mednarodnega olimpijskega komiteja dobili 30.000 $ za razvoj naše zveze, oziroma njenih struktur. V načrtu je, da pride k nam mentor iz taekwondo močno razvite države, ki bo pomagal pri razvoju. Težišče bo pri izvajanju programa, v katerega bomo vpleteni vsi v reprezentanci. Od mene, kondicijskega trenerja, klubskih trenerjev….Vsi skupaj bomo lovili formo, oziroma delali na tem, da se kakšen izmed naših tekmovalcev uvrsti na olimpijske igre. V prihajajočem letu nas čaka novo tekmovanje. Marca bo evropsko prvenstvo v olimpijskih kategorijah. Zato bo članska reprezentanca 10. januarja pričela z bazičnimi pripravami. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji, nas čakajo še prve evropske igre v Bakuju. Težišče v naslednjem letu bo na članski reprezentanci, saj se bližajo olimpijske igre. Ob tem bi radi razširili taekwondo na celotno Slovenijo. Želimo povečati število članov. To ne bo enostavno, saj nimamo profesionalnih trenerjev, zato bi nam zaposlitev trenerja preko olimpijskega komiteja, tudi zato prišla še kako prav. Če situacijo primerjamo z dogajanjem v drugi borilni olimpijski disciplini, v judu, potem je ta, v tem pogledu precej pred nami. Oddali smo prošnjo za trenersko zaposlitev in videli bomo, kaj se bo zgodilo. Prav tako smo oddali prošnjo za Feršovo zaposlitev v vojaški športni enoti. Želimo tudi povečati našo prisotnost v medijih. Zadovoljni smo s prisotnostjo na državni televiziji, ter v nekaterih lokalnih medijih. Želimo pa si večjega odziva ostalih TV in radijskih postaj. Pri širitvi veščine je zelo pomembno, koliko si prisoten v medijih. Če si dovolj, potem otroci lažje najdejo vzornika in se hitreje odločijo za naš šport. Vse to bomo lažje dosegli, če nam uspe na olimpijskih igrah leta 2016 priti do medalje. Ta bo ključna tako za širitev, kot za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev. Taekwondo je ena najhitreje razvijajočih se borilnih veščin. Mi jo imenujemo Formula ena. Kar se doseganja odmevnih rezultatov tiče, pa morate vedeti, da ima 90 % zvez višji proračun, kot ga ima slovenska. Le 10% pa v količini denarja, ki ga ima na voljo, zaostaja za nami. V vodstvu zveze upamo, da bomo v prihodnje pridobili generalnega pokrovitelja, saj bomo z njegovo pomočjo lažje držali stik z najboljšimi na svetu. Glede na število članov v klubih in njihovim proračunom, ter na velikost naše zveze, dosegamo glede na stanje v največjih svetovnih zvezah, prave čudeže, saj se naši tekmovalci enakovredno kosajo z najboljšimi na svetu. Več ali manj se na vsakem turnirju kakšen izmed naših reprezentantov uvrsti med peterico najboljših. To je veliko priznanje tudi za klube, iz katerih prihajajo naši reprezentanti. Vedeti morate, da klubi v njih veliko vlagajo. Po drugi strani so finančne nagrade trenerjem minimalne in si s tem pokrijejo le stroške dela. Tudi midva s sekretarjem zveze delujeva povsem amatersko, saj za svoje delo nisva plačana. Tudi zato je kadrovska podhranjenost zveze precejšnja. A si bomo prizadevali, da s pomočjo razpisov OKS to spremenimo.

Kako pa je z delom v najmlajših kategorijah?

Tudi tukaj si želimo narediti korak naprej. Običajno je, da najmlajši tekmujejo v kicku. 31.1. bo Orient izvedel tekmovanje, oziroma odprto prvenstvo, na katerem bodo prvič izvedli taekwondo poligon. Idejo je podal Dragan Zarić. S tem želimo naše domače turnirje narediti bolj prijazne in zanimivejše za naše otroke.

Ste ključna oseba pri delovanju kluba JiTae. Kako s te perspektive gledate na slovensko klubsko stanje?

Najprej naj povem, da slovenski klubi nimamo toliko tekmovalcev, kot jih imajo v tujini. Npr. Na Hrvaškem imajo maso mladih. Vedeti morate, da trenerji v Sloveniji hodimo v službe in treniramo le v popoldanskih urah. S finančnega vidika, se 90 % klubov nahaja na robu preživetja, sama tekmovanja pa financirajo kar tekmovalci, saj klubi nimajo na voljo potrebnih denarnih sredstev. Obenem se pozna, da smo v zadnjih letih zaspali na gradnji mlajšega trenerskega kadra. Obenem so klubski trenerji povezani z delom v reprezentancah, tako, da imajo še manj časa za klube. In to se mora nekje poznati. V slovenskem WTF-u imamo 17 klubov. Osebno bi želel, da bi jih bilo vsaj 30. Želim si tudi, da bi izpeljali državno prvenstvo v treh krogih, saj bi na ta način naredili taekwondo ligo bolj zanimivo. Z zbiranjem točk bi naredili za tekmovalce, ki niso prisotni na mednarodnih tekmovanjih državno prvenstvo bolj zanimivo. Verjetno bi nas tudi mediji spremljali še nekoliko bolj, kot nas. Objavljali bi lestvico točk, kar bi udeležence državnega prvenstva dodatno stimuliralo.