Pridobil sem na samozavesti

Kako uspešen je slovenski taekwondo, oziroma, kam gre njegov razvoj v mednarodnem merilu, je najbolj vidno iz rezultatov, oziroma sestave reprezentanc. Te se vseskozi spreminjajo, saj mladi odraščajo. Zato je zelo pomembno nenehno zapolnjevanje vrzeli, ki se pojavijo, ko tekmovalci preidejo v naslednjo starostno kategorijo. Minulo državno prvenstvo je pokazalo,  da bo še naprej potrebno širiti bazo v mladinski in članski konkurenci, ki sta, kar se številčnosti tiče najbolj ranljivi. Po nastopu na svetovnem mladinskem prvenstvu, se je na Vrhniki predstavilo vseh šest slovenskih reprezentantov, ki so še enkrat dokazali, da so upravičeno v slovenskem klubskem vrhu. Med njimi je bil tudi Lucijan Kobal, ki je uspel v kitajskem Tajpeju edini doseči kvalifikacijsko normo za tekmovanje na olimpijskih igrah mladih, ki bodo to poletje na Kitajskem. Uspeh je Kobalu prinesel sladko obveznost, saj se je na Vrhniki, ko je končal s tekmovanjem, poskusil v vlogi podeljevalca medalj. »Proti Žanu, s katerim sem se pomeril na državnem prvenstvu, sem se že boril, tako, da sem vedel, kaj lahko pričakujem. Zato nisem ničesar počel na silo. Bil sem sproščen in poskušal v borbi izvajati določene novosti. Pričakoval sem, da bom zmagal«, je med dvema podelitvama dejal državni prvak kategorije nad 78 kilogrami, ki v Berglezu ni imel enakovrednega nasprotnika. Ima pa mladinec Dragona pred seboj ogromen motiv in obveznost, ki ju prinašajo avgustovske olimpijske igre mladih. V Nanjingu bo prvi slovenski taekwondoist v zgodovini tega tekmovanja. »Pripravljal se bom dvakrat dnevno. Malo bom še delal na moči. Sicer pa bo v ospredju večanje eksplozivnosti, hitrosti in vzdržljivosti. Veliko obiskujem crossfit v Ljubljani, kjer sodelujem s Primožem Kirnom, s katerim se posvetujem tudi glede prehrane. Precej treniram doma. Največ pa v klubu z Miom in Lukom«. Udeležba na kvalifikacijah za OI mladih in na svetovnem prvenstvu je Kobalu omogočila vsrkavanje novih izkušenj, na katerih bo gradil taktiko. »Turka Talho Bayrambija bi lahko premagal v kvalifikacijah. V analizi smo ugotovili, da bi moral biti bolj sproščen. Na tem bom tudi največ delal s psihologom Blažem Zagorcem, s katerim že nekaj časa sodelujeva. Kar se tiče svetovnega prvenstva, sem bil peti. V četrtfinalu me je premagal Francoz Yoann Miangue, s katerim sem se že prej boril. Ne glede na ta poraz, se šele sedaj vse bolj zavedam, da sem konec koncev peti mladinec sveta! Glede na to, da je bilo to moje prvo mladinsko svetovno prvenstvo, sem z rezultatom zadovoljen«. Dijak prvega letnika ljubljanskega šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, je trening prilagodil urniku. Tako dvakrat tedensko, ko prične s poukom ob enajsti uri, najprej trenira doma. Ko se vrne iz šole, so na vrsti naloge in učenje, nato pa sledi večerni trening. Da se taekwondoju posveča v veliki meri se opazi tudi ob sobotah, ko opravi kar tri treninge. Na njih v zadnjem času pozorno obdelujejo pokrivanje, oziroma izmikanje udarcem. Ker so nasprotniki v najtežji mladinski kategoriji občasno višji kot je predlanski zmagovalec odprtega prvenstva Srbije v kadetski konkurenci, lahko to njihovo prednost izniči s hitrejšim gibanjem, saj se jim na ta način približa na distanco, s katere je najbolj nevaren. Po koncu svetovnih kvalifikacij, si je Lucijan Kobal obljubil, da v v Nanjingu dosegel več, kot je v Tajpeju. Treme je pri njem vse manj. Podobno velja za strah. Nadomešča ju samozavest, ki je v športu najpomembnejši dejavnik za uspešno nastopanje.