S svetovnega prvenstva s petim mestom in trenerskima licencama

Na grškem Rodosu so končali s prvim svetovnim prvenstvom v tehniki na obali ter začeli s trinajstim evropskim prvenstvom. Na obeh tekmovanjih sta Slovenijo zastopala po dva tekmovalca. Medtem ko sta to na evropskem prvenstvu Renata Mavrič in Rok Mohar, sta se na svetovnem, pod vročim grškim soncem potila Urška Kragolnik Požru in Josip Aleksej Požru. Zakonca Požru sta dokazala, da se razlika med svetovnim vrhom in slovenskim nivojem postopoma manjša, saj sta slovenska ljubitelja tekmovanj v tehniki, v parih prvenstvo končala na petem mestu. S tem rezultatom sta odlično zastopala našo državo in nakazala, da lahko v prihodnje pričakujemo še boljše rezultate. V dvoboju za medaljo je bil od našega para močnejši španski par, ki je na koncu zasedel drugo mesto. Kar se tiče končnih uvrstitev, je bil vrstni red med pari takšen: 1. Turčija, 2. Španija, 3. Španija, 4. Italija, 5. Slovenija, 5. Danska, 5. Rusija, 5. Bolgarija ….. Urška Kragolnik Požru se je v tekmovanju posameznic preko Španke Perezove uspela uvrstiti v drugi krog prvenstva in je na koncu zasedla odlično 9. mesto. Za uvrstitev v četrtfinale jo je izločila favorizirana Grkinja Christina Mavrikou, ki je bila na koncu srebrna. Josip Aleksej Požru je po žrebu v prvem krogu naletel na večkratnega dobitnika medalj na evropskih prvenstvih, odličnega Nemca Christiana Senfta, ki je bil močnejši.

Evropska taekwondo zveza je na Rodosu pred svetovnim prvenstvom organizirala tudi usposabljanje za pridobitev licence mednarodnega trenerja za tehniko. Udeležila sta se ga tudi Urška Kragolnik Požru in Josip Aleksej Požru. Usposabljanje sta uspešno zaključila in postala prva slovenska tekmovalca, ki imata hkrati tudi mednarodno trenersko licenco za tehniko. Urška Kragolnik Požru je o vtisih s svetovnega prvenstva povedala: „Srečna sem, da sem uresničila svoj cilj, nastopiti na svetovnem prvenstvu. Domov se vračam z lepima uvrstitvama. Samega svetovnega prvenstva sem se udeležila brez pritiska in prevelikih pričakovanj, zato sem v vsem (lepotah narave, morju, soncu, dobri hrani in predvsem športu ter dobri družbi) še bolj uživala. Bistvena razlika med tekmovanji, ki sva se jih z možem udeležila doslej, in tekmovanjem na svetovnem prvenstvu, je nivo organizacije in tekmovalcev. Pri tem imam v mislih predvsem medijsko in sponzorsko podporo tekmovanja in tekmovalcev na ravni organizatorja svetovnega prvenstva. Poleg čudovitega prizorišča z najlepšim razgledom na mesto Rodos nas je organizator še pred začetkom tekmovanja razveselil s praktičnimi darilci, prigrizkom, neomejeno pijačo in zaščito pred soncem. Sledila je čudovita otvoritev prvenstva, kjer smo se vsi prisotni raznežili ob razgrnitvi največje bele zastave miru do sedaj. Občutek, ko sem bila pod zastavo, je neopisljivo lep – vse prisotne je obdaril s pozitivno energijo in občutkom povezanosti vseh držav in tekmovalcev. Seveda sem bila osebno najbolj ganjena ob ogledu tekmovalnih nastopov finalistov. Ko pomislim, koliko let, energije, denarja, ljubezni in strasti so le-ti vložili v svoj tri minutni nastop, do njih čutim globoko spoštovanje. Čeprav jih občudujem, sem vseeno vesela, da se sama nisem odločila za njihovo pot. Ker taekwondo še vedno ni šport bogatih slojev, je v tem športu nemogoče narediti kariero, kakršno lahko narediš v nekaterih drugih športih, pri katerih lahko od športa lepo živiš. Če bi lahko mladim dala le en nasvet v zvezi s taekwondojem, potem naj taekwondo ostane zgolj zabavno in zdravo preživljanje prostega časa, torej konjiček in ne vseživljenjska okupacija. Še posebej v najstniških in zgodnjih dvajsetih letih je veliko bolj pomembno, da si mladi pridobijo poklic in si ustvarijo srečno partnerstvo. Le tako bodo svobodni in srečni in jim bo taekwondo za vedno ostal področje sprostitve, pa tudi duhovna hrana in zabavno druženje, saj ne bodo finančno odvisni od njega. Za konec naj povem, da se je svetovno prvenstvo slovesno zaključilo z barvitim ognjemetom in da sem s prizorišča odšla ponosna, saj sem se po svojih najboljših močeh trudila, da v dobri luči predstavim našo državo in mislim, da mi je to tudi uspelo.“ Josip Aleksej Požru je dodal: „Vodilo tega svetovnega prvenstva je bil svetovni mir, zato smo zmagovalci vsi, ki smo sodelovali na njem. V čast mi je, da sem lahko s svojo ženo zastopal Slovenijo na tem prelepem dogodku in hkrati s petim mestom v paru prispeval k nekoliko večji prepoznavnosti Slovenije v taekwondo športu, ki dela življenje še posebej lepo.“