Taekwondo namesto plesa

Življenje piše zelo različne zgodbe. Vsaka zgodba ima številna poglavja. Ko smo v določenem poglavju, najverjetneje sploh ne slutimo, kaj se bo dogajalo, ko bomo v življenjski knjigi obrnili nekaj listov. V slovenski taekwondo druščini smo lahko zadovoljni, da je šport oziroma ples združil Urško Kragolnik in Josipa Alekseja Požru. Spoznala sta se kot tekmovalca standardnih in latinskoameriških plesov v letu 1992. Dve leti kasneje sta začela pisati skupno poglavje kot tekmovalni plesni par. Po osmih letih vrtenja po plesnih taktih sta se preusmerila v taekwondo. Desetletje zatem sta se začela udeleževati tekmovanj, kar se tiče napredovanja po hierarhični lestvici, pa sta pred kratkim prišla do črnega pasu Tretji dan. Motiv za tekmovanja ju je pripeljal na evropsko lestvico v tehniki, kjer sta tako v svojih kategorijah, kot v kategoriji parov, v kateri družno nastopata med dvajseterico najboljših na stari celini! »Tekmovanja naju spodbujajo v zdrav športni način življenja, v skupno preživljanje prostega časa ter v spoznavanje novih prijateljev in držav«, je razloge za prisotnost na turnirjih v tehniki opisal Josip Aleksej. Urška pa je dodala: »Osebno bi tem razlogom dodala še dejstvo, da šele na mednarodnih tekmovanjih začutiš, kako je biti del taekwondoistične družine; kakšen je občutek, ko spoznaš, da si zaradi ljubezni do športa globoko povezan z ljudmi, ki jih morda vidiš prvič in prihajajo iz popolnoma drugačnih družbeno-kulturnih okolij; kako nas pravzaprav skupni interesi in zanimanja kljub razlikam nežno zbližujejo. Poleg teh edinstvenih in prijetnih občutkov in doživetij pa tekmovanja na drugi strani prinašajo tudi veliko adrenalina in (bolj ali manj pozitivnega) stresa. Šele v izrednih položajih, ki jih ustvarjajo tekmovanja, preveriš in spoznaš, ali ter koliko si napredoval, pa ne le na športnem področju, temveč tudi na področju osebne in duhovne rasti. Sama se trudim biti zgled iskrenosti, poštenosti, poguma in ljubezni ter navdih za vseživljenjsko aktivno športno udejstvovanje in izpopolnjevanje, ki ga sama prejemam od starejše generacije tekmovalcev. Ko vsemu temu dodam še izjemno pozitiven vpliv tekmovanj na ljubezensko zvezo z možem (krepi se najina pripadnost drug drugemu, najin ekipni duh, ki neguje in poživlja najin zakon) se tekmovanjem (tudi v prihodnosti) preprosto ne morem upreti. In prav tekmovanja (ter treningi taekwondoja) so po mojem mnenju zdrava zasvojenost, ki si jo privoščim brez slabe vesti«.

Veselje do treniranja, ki vodi v napredovanje v taekwondo tehnikah je osnova, ki žene zakonca Požru navzgor po evropski lestvici v tehniki. Ker pa se z večanjem taekwondo znanja spopadata povsem samostojno, jima je nekoliko težje kot drugim, ki se pri nas ukvarjajo s treniranjem tehnike. » Moj motiv je, da bi s svojo prisotnostjo na področju taekwondoja poskušal vnesti več pravičnosti, poskušal odpraviti različne oblike prevlad, zlorab položajev in vnesel zavedanje, da je tekmovalec – športnik na prvem mestu, ostali funkcionarji in športne organizacije pa so v njihovi službi (niso sami sebi namen) in so tam zaradi njih ter ne obratno, kot je to v praksi. Po dobrih dveh letih administrativnega oviranja z vseh strani nama je z ženo končno le uspelo začeti svobodno tekmovati (Gal licenco sva dobila šele v aprilu – in bila tako prikrajšana za več tekem in točk ter s tem mest na lestvici – preostali slovenski tekmovalci že januarja). Trnova pot do enakopravnega položaja bo še zelo dolga«, je svojo razvojno pot opisal Josip Aleksej Požru, ki je sicer zasebni detektiv. Z Urško sta ponosna, da sta z uspehom na letošnjem turnirju na Danskem postala prva slovenska dobitnika medalj na uradnih A-Class tekmovanjih. Njih se bosta udeleževala tudi v prihodnje. Seveda so odhodi na turnirje odvisni od službenih obveznosti. Potihoma pa računata, da se bosta lahko udeležila letošnjega svetovnega prvenstva, ki bo konec septembra v Limi.

No results