Physical Address
304 North Cardinal St.
Dorchester Center, MA 02124
Physical Address
304 North Cardinal St.
Dorchester Center, MA 02124
Reprezentančni dnevnik
Prejšnji teden sem se udeležila turnirja za svetovni pokal, Odprtega prvenstva ZDA, ki je letos imelo oznako G2. Ta oznaka namreč ni pomembna samo za tekmovalce, ampak tudi za sodnike, saj je WTF z lanskim letom začel z enakim točkovnim sistemom za sodnike, kot ga imajo tekmovalci. Edina razlika je, da se nam točke pretvorijo v odstotke. Točke zbiramo zato, da bo naslednji izbor za Olimpijske igre v Tokiu nekoliko bolj pregleden in pravičen.
Naj se vrnem k samemu turnirju. Veliko sem v preteklosti slišala o tem turnirju in vedno sem se ga želela udeležiti, še posebej v Las Vegasu. No, letos mi je to končno uspelo izpeljati. Turnir je trajal štiri dni. Prijavljenih je bilo okoli 2200 tekmovalcev iz približno 60 držav. Prvi in drugi dan sta bila namenjena kadetskim in mladinskim kategorijam v borbah. Sočasno je potekalo tudi tekmovanje v tehniki-poomsae. Drugi dan so se borili tudi tekmovalci v parataekwondoju. Drugi dan, torej sreda, je bil tudi najdaljši dan tekmovanja, saj smo z borbami zaključili šele ob polnoči. V četrtek in petek so bile borbe namenjen članom, ki so zbirali točke za lestvico.
To je bil drugi letošnji turnir, kjer smo uporabljali nova pravila za borbe. Prvo tako tekmovanje je bilo pred 14 dnevi v nemškem Hamburgu. Če primerjam German open in US Open glede uporabe novih pravil, se vidi precejšnja razlika, saj so bili sodniki na German open še precej bolj negotovi pri svojih odločitvah in večine borb niso sodili po novih pravilih. Na US Openu pa je že bila druga zgodba. Seveda se je že začelo “prilagajanje” novih pravil s strani WTF-a, saj smo sedaj v ZDA dobili malo drugačna pojasnila kot pa na seminarju v Trelleborgu. Sicer ne gre za prave spremembe, ampak le za izoblikovanje natančnejših navodil in interpretacije nekaterih pravil, pri katerih je bila njihova razlaga v pravilniku ne toliko pomanjkljiva, koliko jo prekriva neka “sivina”, ki omogoča različne interpretacije pri posameznikih. Predvsem je sporen ta razvpiti “cut kick” oz. Sabljanje, kot smo ga po domače poimenovali. Nekako so se želeli te tehnike znebiti s tem, da se tako dvigovanje noge v zrak in brcanje v prazno nemudoma kaznuje. Vendar so zdaj že popravili splošno razlago s tem, da tekmovalec to tehniko lahko izvaja brez kazni, če je noga dvignjena nad pasom, torej se takoj kaznuje samo v primeru, da je udarec merjen pod pasom. Mislim, da bo to pravilo v prihodnosti dobilo še nekaj različic v pojasnjevanju. Vendar to ni nič nenavadnega, saj bodo pravila uradno sprejeta in zapečatena šele meseca junija na članskem svetovnem prvenstvu v Koreji. Zato je trenutno še nekako “sprejemljivo” to prilagajanje in popravljanje trenutnih interpretacij. Mislim pa, da bo naša ekipa dodobra spoznala nova pravila v Turčiji, kjer je na Evropskem klubskem prvenstvu in Odprtem prvenstvu Turčije.
Kar se tiče vsesplošne organizacije tekmovanja moram reči, da je sicer dobro organiziran, vendar se je še vedno zatikalo pri nekaterih precej pomembnih zadevah. Največ težav, zaradi katerih smo imeli veliko predolgih odmorov med borbami, je bilo pravočasno pošiljanje tekmovalcev na njihova borišča. Iz meni neznanega razloga, je bila velika gneča pri pregledu opreme, ampak tekmovalcev kar ni in ni bilo na borišče. Zaradi tega smo v torek tudi delali tako pozno v noč. Ampak recimo, da smo navajeni že vsega hudega. Turnir je potekal na vsega skupaj dvanajstih ringih. Na koncu sem zadnji dan bila dodeljena kot stranska sodnica v eni od finalnih borb. Če povzamem, lahko rečem, da sem zadovoljna s turnirjem, saj je to še ena zelo pomembna izkušnja zame tako kot sodnico, kot tudi v osebnem smislu. Konec koncev je bilo tukaj veliko sodnikov, ki jih v Evropi ne srečam in je to bila odlična priložnost za navezovanje novih stikov in poznanstev.
Zdaj sem že na poti v Turčijo. Tam bo veselo in zanimivo naslednjih 10 dni.
Jasna Golubič