Vsi so pogrešali tekmovanja v dvoranah

Z državnim prvenstvom v tehniki, je Slovenska taekwondo zveza začela z organizacijo tekmovanj v dvoranah. Zadnje tovrstno tekmovanje na naših tleh je bilo lanskega februarja, ko je bilo v Ljubljani Odprto prvenstvo Slovenije. Nato se je na sredni marca začelo z odpovedmi turnirjev. Od takrat do danes so breme odpovedanih tekmovanj najmanj občutili tisti športniki, ki so se usmerili v izvajanje tehnike, saj so zanje glede na izvedbo turnirjev, lahko pripravljali spletna tekmovanja. Teh je bilo v dobrem letu kar nekaj. Spomnimo se, enega prvih tovrstnih na svetu so organizirali ravno v Sloveniji. To je bilo aprila 2020, ko so ga izpeljali Kangovci. Zatem so spletne turnirje v poomsah začeli izvajati po vsem svetu. Temu trendu so se priključili tudi v Svetovnem taekwondoju, saj so konec lanskega leta poskrbeli za izvedbo svetovnega prvenstva. Po nekaj turnirjih v živo (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Španija), se je v Ljubečni odvijalo prvo »klasično« tekmovanje pri nas. Po pričakovanju sta bila v članski konkurenci najboljša tista, ki sta na vrhu že leta, Rok Mohar, ki je v Sloveniji neporažen že dve desetletji in Renata Mavrič, ki se je zelo približala malemu jubileju (desetim zaporednim zlatim medaljam). Mavričeva, ki je tudi selektorica slovenske reprezentance v tehniki in je z zagnanostjo v zadnjih letih poskrbela, da se je kakovost tehničnega znanja reprezentantov precej dvignila, je po koncu turnirja v Ljubečni povedala: »Zelo sem zadovoljna, da nam je uspelo po enoletnem premoru zaradi Covid situacije izvesti državno prvenstvo v tehniki. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, saj je vse gladko teklo in smo uspešno sledili predvidenemu urniku. Na letošnjem državnem prvenstvu smo lahko videli kar nekaj zelo lepih nastopov naših reprezentantov. Zato sem zadovoljna s prikazanim. Je pa to bilo za večino tekmovalcev po zelo dolgem času prvo tekmovanje v živo, in je bilo prisotne nekaj treme in zato posledično tudi nekaj napak. Z svojimi nastopi sem zadovoljna, saj mi je v vseh treh kategorijah v katerih sem tekmovala (posamično, v paru z Rokom Moharjem in v absolutni kategoriji za najboljšo tekmovalko), ponovno uspelo osvojiti prva mesta. Tokrat že devetič zapored.« Tako kot Mavričeva, se je na državnem prvenstvu izkazal njen klubski kolega Rok Mohar, ki je zmagal v moški konkurenci do petdeset let in bil zmagovalec v absolutni konkurenci: »Letošnje državno prvenstvo je bilo nekaj posebnega v več pogledih. Manj tekmovalcev kot običajno, v povprečju malce nižji nivo, kar je bila pričakovana posledica zaprtih dvoran. Svetla stran je zagotovo konkurenca v absolutni kategoriji za najboljšo tekmovalko, kjer so dekleta poskrbela za napeto končnico v finalu. Na koncu so o razvrstitvi prvih treh mest odločale desetinke točke. To je zagotovo dobra popotnica za razvoj tehničnega tekmovalnega dela. Pri moških bi izpostavil nastop predsednika zveze, ki je dokazal, kako je pomembna tudi tekmovalna prisotnost trenerjev/funkcionarjev na tehničnih tekmovanjih. Nastop je okronal tudi z zlato medaljo v trojicah!« Na svoj račun so prišli tudi mlajši udeleženci državnega prvenstva. Tudi ti so komaj čakali, da se znova srečajo s prijatelji iz drugih klubov. Neža Berden iz Kanga je osvojila prvo mesto med kadetinjami: « Vesela sem, da je spet tekma v živo, saj sem zaradi korone v zadnjem času tekmovala le na spletnih tekmah. Bolj so mi všeč tekme v živo, ker so rezultati bolj realni, pa tudi zato, da se lahko družimo.  Zelo zadovoljna sem tudi s svojimi rezultati. Upam, da se bodo začele tudi čim bolj pogosto tekme v živo.» Ena številčnejših kategorij je bila tista z mlajšimi kadeti od tretjega do šestega kupa, kjer se je najbolj izkazal Enej Gačnik iz Dragona: »Dobra tekma. Fino, ker nas je bilo deset v kategoriji in sta bila dva kroga.« Enak dosežek je uspelo, a med kadetinjami, doseči Enejevi sestri Aleši Gačnik: »Končno tekma v živo. Škoda le, ker je bilo tako malo tekmovalcev v kategorijah.« Zelo zadovoljen je bil po koncu državnega prvenstva trener Dragona Peter Gačnik: »Lepo, da se je speljala tekma v živo. Občutki in odzivi, predvsem mlajših tekmovalcev, so bili čudoviti. Glede na epidemiološko sliko se nam lahko pripeti, da bi imeli jeseni tekme že skoraj tako kot je treba. Tak pripetljaj bi bil odličen predvsem za vse malčke.« Tekmovalci Dragona so prišli do medalj v osmih različnih kategorijah. Sicer pa so se najbolj izkazali zastopniki Kanga, ki na tovrstnih tekmovanjih tradicionalno osvajajo največ medalj.

Ekipni vrstni red

1. Kang – Ivančna Gorica

2. Kang – Škofljica

3. Hankuk

4. Dragon

5. Gaiana

6. Pondokwan Zagorje

7. Šmartno Litija

 

Slike: FB Kang in FB Dragon