Vztrajam pri vrhu

Slonokoščena obala je prizorišče zadnje letošnje tekme Velikih nagrad. Svetovna zveza se je odločila, da zaključno dejanje (ob GP še Gala večer in ekipno prvenstvo) organizira v Abidžanu, ki je s tremi milijoni in pol ljudmi gospodarsko središče Slonokoščene obale. V tem mestu je tudi manjša slovenska delegacija, v kateri so Ivan Trajković, Kristijan Kovačič, Mario Dušak in Jasna Golubič. Našega reprezentanta čaka pomembno dejanje v nedeljo, ko bo še zadnjič v tem letu poskušal osvojiti kar se da veliko število točk za olimpijsko lestvico. Na njej je trenutno na desetem mestu. Zbral je 230.24 točke. Pred njim je na devetem mestu Rus Roman Kuznetsov. Če bo Trajković v Afriki boljši od Kuznetsova, ima vse možnosti, da ga na lestvici prehiti in si s tem pripravi odlično izhodišče za naslednjo sezono.

Kako pred zadnjim turnirjem sezone, ki bo zmagovalcu prinesel ogromnih 80 točk, razmišljate o storjenem v tem letu?

Letošnja sezona je najboljša v celi karieri. Pripeljala me je do udeležbe v finalu Velikih nagrad. V Abidžanu nas je samo 16 najboljših iz posameznih kategorij. Upam, da bom ponovil, ali pa izboljšal rezultat iz predzadnjega turnirja Velikih nagrad, ko sem osvojil bronasto medaljo. V vsakem primeru bom zadovoljen s točkami, ki mi bodo omogočile, da obdržim, ali pa izboljšam mesto na olimpijski lestvici.

Kaj so pokazala tekmovanja v letu 2017?

Sezona je pokazala predvsem to, da mi leži ta nova kategorija do 87 kilogramov. To je bilo glavno, glede na to, da sem najtežjo kategorijo zamenjal s kategorijo do 87 kilogramov. Z manj kilami se res dobro počutim. Hkrati sem lahko enakovreden tem pravim silakom. Torej borcem, ki so težji od 100 kilogramov in so višji od dveh metrov. Zato mislim, da sem na pravi poti, da rezultate, ki sem jih letos dosegel, v naslednji nadgradim.

Če pogledava samo na turnirje Velikih nagrad. Za vami so trije. Bodo potrebne kakšne korekcije?

Kar se kategorije tiče, v naslednji sezoni ne bom nič spreminjal. Predvsem na teh treh turnirjih sem dokazal dobro formo in pripravljenost. Dvakrat peto mesto, enkrat tretje mesto. S tem sem zelo zadovoljen. Moj cilj je, da se na prihodnjih tovrstnih turnirjih poskušam prebiti vsaj do četrtfinala. Na ta način bom ohranjal mesto med osmimi, desetimi najboljšimi borci v olimpijski kategoriji. Sedanje mesto mi omogoča dobro popotnico za naprej. Da ostajam pri vrhu.

Glede na olimpijske cikluse in upoštevanje točk, so sezone različno pomembne. Katera bo najbolj pomembna?

Najbolj pomembna bo sezona 2019. Ta bo najbolj odločala. Če v tisto sezono pridem v takšnem položaju, v katerem sem trenutno, potem imam velike možnosti, da se bom neposredno uvrstil na olimpijske igre v Tokiu. Cilj je, da se izognem kvalifikacijam, če bo le možno. Če mi ne bo uspelo, pa še vedno ostaja B možnost.

Glede na to, da se bliža konec leta, kaj si najbolj želite?

Najbolj pomembno je, da ostanem zdrav. Da lahko delam še naprej tako, kot sem do sedaj. Vedeti morate, da je sodelovanje na tako velikem številu turnirjev zelo naporno. Potovanja vključujejo cel svet. S trenerjem Krisom sva si zadala, da ohranjam sedanje mesto in poskušam postopoma posegati vedno višje. Če gledamo na dolgoročni cilj in na olimpijske igre v Tokiu, potem je dejstvo, da ne smem prehitro povišati forme. Vse je podrejeno temu cilju. Zato bom čez leto dni zelo zadovoljen, če bom ponovil letošnjo sezono.

Kjer so rezerve, oziroma kaj je tisto, kar vas lahko potisne še višje na svetovnih lestvicah?

Še vedno je največ lukenj v taktičnem boju. Mislim, da sem bil letos na vseh tekmah fizično res odlično pripravljen. V tem delu taekwondoja ne morem več veliko napredovati. Zavedam pa se, da ko sem utrujen, mi peša blok. To je moja največja napaka. Moram popraviti blok. Vsak nasprotnik zahteva drugo taktiko. Poskušam mu vsiliti svoj način bojevanja, ampak to so male finese. Dejansko nikomur ne odgovarja, ko sem agresiven. Ampak, z nekaterimi se moram boriti malce drugače. To je stvar, ki se dogovori na sami tekmi.

Pomembna stopnička proti Olimpijskim igram bi bila zmaga na tekmi Velikih nagrad. Kdaj jo lahko pričakujemo?

Ha, ha, ha. Rad bi zmagal na vsakem Grand Prixu. A če bi mogel izbirati, potem si želim, da bi mi to uspelo v zadnji sezoni, v letu 2019. Ampak, počasi. Vedeti morate, da sem v tako izenačeni konkurenci zelo vesel vsake zmage. Ne samo skupne, ampak že prve.

Kaj je v tem trenutku najbolj pomembno?

Zagotovo stik z najboljšimi. Leta 2014 sem bil že peti na olimpijski lestvici. Pa sem leta 2016 hitro padel na 22. 23. mesto. Ker je res veliko turnirjev v sezoni, na katerih se lahko zbirajo točke, se lahko vse hitro spremeni. Če na dveh pomembnih turnirjih kot sta svetovno prvenstvo in finale GP, izpadeš v prvem krogu, hitro nazaduješ po jakostni lestvici.

Na Velikih nagradah vas vse več cilja na prvo mesto.

To je najslabše, ker je res veliko zelo dobrih borcev. Na treh letošnjih GP so bili trije različni zmagovalci. Npr. Rusi imajo kar tri posameznike, ki so osvajali medalje na GP. Pa lahko na posamičen GP gresta samo dva. Zato se izmenjujejo. Britanec je letos pokazal odlično formo. Zelo visoko na lestvici sta tudi Korejec in Nigerijec. S tem, da je Afričan aktualni svetovni prvak. Dejansko je taekwondo postal tako globalni šport, da ne moreš reči, da iz ene države prihajajo dobri borci, iz druge države pa slabi. Dejansko lahko naletiš na vrhunskega borca iz vsake države. In to je lahko problem. Lahko pa je tudi v redu, saj lahko tudi iz male države, kot je Slovenija, pariramo tako imenovanim »velikim državam«. Po eni strani je dobro, da lahko znotraj kategorije vsak pride do medalje. Po drugi strani je slabo, ker vsi osvajajo točke in napredujejo po jakostni lestvici. Zato moraš držati stik z njimi. Pričakujem še dve zelo naporni sezoni. A naj se najprej ta zaključi. Nato malo počitka in gremo naprej.

Da se taekwondo razvija, vidimo tudi po rezultatih, ki jih dosegajo Afričani. Ti postajajo vse bolj konkurenčni tudi v vaši kategoriji.

Afričani postajajo v zadnjih desetih letih res močni v težjih kategorijah. Najprej je bil tu dvakratni svetovni prvak iz Malija Daba Modibo Keïta, ki je bil najboljši v letih 2007 in 2009 in se je boril tudi na dveh olimpijskih igrah. Leta 2013 je postal svetovni prvak Gabonec. Dve leti kasneje, leta 2015 sta bila dva Afričana na stopničkah. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je bil borec iz Nigerije prvi, iz Gabona pa tretji. Tako da lahko rečem, da v težki kategoriji res prevladujejo borci iz Afrike.

Kako v tej luči gledate na tekmovanje, ki je pred vami?

Turnir bo podoben tistemu na olimpijskih igrah. S tem, da je repasaž samo za tretje mesto. Poraženca iz polfinala se bosta pomerila za eno samo tretje mesto. Morda se sliši nenavadno, a je ta turnir dejansko močnejši od samega olimpijskega turnirja. Nanj pride 16 najboljših po olimpijski lestvici. Na olimpijskem turnirju pa tekmuje še domačin in povabljeni borci, ki niso med najboljšimi na svetu. Tekmovalci iz Avstralije in Oceanije še niso na tem nivoju. V Abidžanu pa tekmuje 16 najboljših. Dvomim, da bo kakšen izmed njih izpustil to povabilo. Turnir bo res močan.

Torej lahko za velik uspeh štejete že eno zmago?

Že prvi krog bo zelo močan. Če sem pravilno izračunal, bi se moral v najprej pomeriti z Nemcem, svetovnim prvakom, ki me je v Muju premagal v polfinalu. Po eni strani je to dobro, saj gre na nasprotnika iz moje kategorije do 87 kilogramov, po drugi strani je Bachmann svetovni prvak, zato bo že prvi dvoboj naporen. Če izpadem v prvem krogu, ne dobim nobenih točk. Zato moram v Abidžanu zmagati. Uvrstitve med devetim in šestnajstim mestom ne pomenijo nič, oziroma bi se v primeru neuspeha počutil tako, kot da sem šel v Slonokoščeno obalo na izlet. Zato bo že prvi dvoboj tisti pravi. To mi je všeč. Da moram biti že na začetku sto odstotkov osredotočen na dvoboj. Če bo to le možno, da ne dopustim nobenih presenečenj.

Kako ste se pripravljali na zadnji GP?

Prišli so mi pomagat borci iz Srbije in Hrvaške. Kratke petdnevne priprave so bile odlične. Zatem je bilo nekaj počitka, da sem vse predelal. Počutim se zares dobro, forma je prava. Zacelil sem poškodbo, ki se mi je zgodila pred mesecem. Pričakujem, da bo vse dobro.

Ste se že nasitili taekwondoja?

Komaj čakam, da se konča sezona. Dolga je. Hvala bogu, da to kar delam, rad delam. Drugače bi se mi zmešalo. Hecam se malo. Res je naporno. Celo leto potujem iz turnirja na priprave, pa spet na turnir. Ko je možno, si vzamem počitek. Opažam, da starejši kot sem, več počitka potrebujem. Naučil sem se poslušati svoje telo. Ko čutim utrujenost, ne rinem v treninge, ki bi lahko peljali v poškodbe. Pa se kljub temu to zgodi.

Vprašanje za milijon evrov! Kako se izogibate poškodbam?

V zadnjih dveh sezonah, se z očetom, ki je moj kondicijski trener, kar se treningov tiče, slišiva vsak dan. Dozirava vse skupaj. Ko je treba stisniti, stisnem. Ko se lahko kakšen trening izpusti zaradi hude utrujenosti, ga raje spustiva. Narediva nekaj drugega. Vedno bolj opažam, kako pomembna je v vrhunskem športu regeneracija. Z njo se lahko izogneš poškodbam in neprijetnim zadevam. Če le paziš nase.

Kaj pa, ko počivate? Ali pogrešate taekwondo?

Ne vem, kaj bi delal, če ne bi treniral. Cel teden imam razčlenjen. Treninge imam ali v Bistrici ali v Mariboru. Včasih moram kam drugam na sparinge. Največ imam prosto dan, dva ali tri. To je največ, ko nič ne delam. Pa še takrat moram malo teči, ali pa odigrati s kolegi kakšno košarko ali nogomet.

Danes bodo v Abidžanu izpeljali polovico programa. Borili se bodo v ženskih kategorijah do 49 kilogramov in nad 67 kilogramov, ter v moških do 58 in 80 kilogramov. Kategorija, v kateri nastopa Trajković, bo na programu v nedeljo. Ivan je včeraj opravil tehtanje, sedaj pa nestrpno pričakuje žreb.