Z novo energijo v naslednje poglavje kariere

Sofija je v tem letu središče evropskega taekwondoja. Po tekmi svetovnega pokala so v njej najprej organizirali evropsko prvenstvo, sedaj pa v glavnem bolgarskem mestu potekajo še evropske olimpijske kvalifikacije. Prvi tekmovalni dan so si olimpijske vozovnice zagotovili finalisti v kategorijah -49 kg in -67 kg (ženske) in -58 kg ter -80 kg (moški). Zanimivo je, da osem najnovejših potnikov na olimpijske igre prihaja iz osmih držav (Španija, Izrael, Portugalska, Madžarska, Francija, Azerbajdžan, Norveška in Italija). Pot proti Tokiu je v Bolgariji iskal tudi naš Patrik Divković, ki se je zaustavil v četrtfinalu kvalifikacij. Zanj je bil usoden Norvežan Richard Ordemann, ki se je uvrstil v finale kategorije do 80 kilogramov. Večji del slovenske delegacije (Patrik in Goran Divković ter Dragan Zarić) se je že vrnila domov. Takoj po pristanku na Brniku smo se pogovarjali s Patrikom Divkovićem.

 

Kako gledate na včerajšnji dan?

Hudo mi je, saj organizirajo olimpijske kvalifikacije enkrat v štirih letih, kar pomeni, da jih poredkoma organizirajo. To je bila zadnja priložnost za zagotovitev olimpijskega nastopa. Žal mi je, ker je nisem izkoristil. Kar se samih dvobojev tiče, je razumljivo, da sem s prvim zelo zadovoljen, saj sem ga suvereno dobil. Drugi dvoboj je bil odprt vse do zadnje pol minute tretje runde. Če bi se boril še enkrat, bi bila edina sprememba, da bi bil bolj aktiven že od začetka tretje runde. Kar se Norvežana Ordemanna tiče, se je videlo, da ima za seboj veliko težkih dvobojev. Po ogledu polfinala sem bil kar malce pomirjen, saj ga je Richard dobil lažje, kot pa je bilo v primeru najinega dvoboja. Norvežan je kakovosten nasprotnik, a mi je žal, ker sem tudi sam imel možnosti za zmago. Žal sem imel na pripravah premalo tako kakovostnih partnerjev, ki bi mi pomagali do odgovarjajočih izkušenj.

 

Ste bili fizično dovolj močni, da bi, če bi imeli priložnost, vzdržali do konca turnirja?

Ker sem vedel, da lahko tekmovanje traja precej časa, sem se boril tako, da sem porabljal kar se da malo energije. Nogi sta bili lahki, taktično sem se dobro počutil. Zato mi je žal, da v zadnji rundi drugega dvoboja nisem prej začel z aktivnim napadanjem.

 

Kakšna je primerjava evropskega prvenstva in olimpijskih kvalifikacij?

Na evropsko prvenstvo sem šel z mislijo na medaljo. Pred obema tekmovanjema sem mislil, da imam na evropskem prvenstvu večje možnosti za odmevni rezultat in da se na kvalifikacijah ne bom tako dobro odrezal. Bilo pa je ravno obratno.

 

Kakšno je vaše razmišljanje o najboljših borcih kategorije do 80 kilogramov?

Zelo se razlikujejo med seboj. V višjih kategorijah so močnejši, v kategoriji do 80 kilogramov pa je več delovanja s sprednjo nogo, tako imenovanega mečevanja. Na evropskem prvenstvu sem se boril s tipičnim predstavnikom te kategorije. Tukaj pa sta bila nasprotnika, ki bi se lahko uspešno borila v več različnih kategorijah.

 

Kakšno taktiko se izbrali na kvalifikacijah?

Taktika je bila podobna, kot na prejšnjih turnirjih. Vsakega borca smo pred dvobojem analizirali. Ugotavljali smo, v čem je močan in katere so njegove šibke strani. Na teh ugotovitvah je temeljila moja taktika. V vsak dvoboj smo šli posebej pripravljeni na nasprotnika. A je treba vedeti, da lahko gre dvoboj tudi drugače, kot smo si zamislili. Zato se je bilo treba med njim prilagajati.

 

V Sofiji je tudi sodnica Jasna Golubić. Ste se srečali z njo?

Smo se videli. A se jaz z njo nisem pogovarjal, saj ni bilo časa. Smo pa izkoristili priložnost da smo naredili skupno fotografijo.

 

Kakšno se vam je zdelo sojenje?

Težko ga ocenim, saj sem opravil le dva dvoboja. Sem pa se o tem pogovarjal z nekaterimi ostalimi tekmovalci. Ugotovili smo, da je bilo na turnirju nekaj sodniških napak. Tudi v mojem drugem dvoboju. V njem mi je sodnik prisodil kazen, za katero sem prepričan, da mi jo je neutemeljeno prisodil. Ostalega ne morem komentirati, a se mi zdi, da je bilo sojenje boljše na evropskem prvenstvu.

 

Kaj so pokazali letošnji turnirji? Katera je vaša močnejša stran? In na čem boste delali v prihodnje?

Mislim, da mi gre dobro v fazi branjenja. Nasprotniki imajo kar precej dela, da prebijejo mojo obrambo. Na treningih se bom moral posvetiti napadu, saj sem ugotovil, da moram biti bolj aktiven v vseh rundah.

 

Kaj lahko rečete o letošnji sezoni?

Občutek imam, da sem precej napredoval. Čeprav nam je Covid povzročil veliko težav, ko nismo vedeli kako in kaj, sem v tem času naredil korak naprej. V sezoni so sicer bile prisotne tako dobre kot slabe stvari. A če potegnem črto, sem zelo napredoval.

 

Kakšen je pogled naprej?

Čeprav mi na kvalifikacijah ni šlo tako, kot sem si želel, so me dodatno motivirale. V prihodnost gledam z novo energijo. Bomo pa videli, kako bo šlo. Na počitnice sedaj ne bomo odšli, treniral bom naprej. A načrta kako in kje bom tekmoval še nismo naredili, saj smo bili osredotočeni na kvalifikacije. Sedaj bo čas, da si postavimo nove cilje.

 

V tem letu ste morali biti osredotočeni na kategorijo do 80 kilogramov. V to je bilo vpeto tudi hujšanje. Sedaj vam ne bo več treba paziti na to, kaj in koliko jeste?

Res je. Sedaj bom zvečine nastopal v kategoriji do 87 kilogramov. Bomo videli, kako mi bo šlo.

 

Za konec pogovora še, kako razmišljate o tekmovanjih, ki jih usmerjajo Covid pravila?

Turnirji potekajo kar v hotelih. To ni po mojem okusu. Zaprti smo v svoje hotelske sobe. A s tem sem se še nekako sprijaznil. Všeč mi niso tekmovanja, ki potekajo v malih dvoranah, skorajda učilnicah. V njih je tudi slab zrak. Pa še gledalcev ni. V Španiji je bil turnir v športni dvorani. V njej je bilo vzdušje precej boljše. Hotelska tekmovanja pa mi niso pisana na kožo.