Za večjo prepoznavnost panoge so ključne olimpijske igre

Dve leti pred največjim športnim dogodkom na svetu, pred olimpijskimi igrami, ki jih bo leta 2020 organizirala Japonska, je prišlo v slovenskem delu olimpijskega taekwondoja do določenih sprememb pri vodenju zveze. Mesto predsednika je zasedel Zlatan Ranđelović, sicer predsednik kluba Gaiana, ki je zamenjal Anžeta Logarja, naloge tehničnega direktorja zveze pa sedaj namesto Kristijana Kovačiča opravlja Darko Kadić, ki je bil do zadnjega volilnega zbora sekretar zveze. Pred obema je izredno zahtevno obdobje, saj je minulo vodstvo z rezultati v zadnjih osmih letih postavilo zelo visoke standarde. Tega se še kako zaveda Zlatan Ranđelović.

 

Je bilo kaj dileme pred sprejemom funkcije predsednika?

Dileme ni bilo. Vložil sem kandidaturo za predsednika in bil izglasovan na volilnem zboru z vsemi glasovi 16-tih prisotnih klubov. Glede na to, da smo v času, ko WT zbor nujno potrebuje krmarja za divje vode, skozi katere plujemo, sem dal Taekwondo zvezi na voljo svoje znanje, izkušnje ter priporočila. Ponudil sem konkretne rešitve in tako smo lahko začeli z delom takoj po izvolitvi.

 

Kaj sploh pomeni funkcija predsednika zveze? Kako vidite naloge, ki so pred vami?

Kot predsednik WT zbora bom skrbel za izvajanje zastavljenih strateških in operativnih ciljev z vodenjem in koordiniranjem vseh organov WT zbora ter predstavljal slovenski WT na najvišjem nivoju tako doma kot v tujini. Primarne naloge pred seboj vidim v takojšnji ureditvi finančnega poslovanja, zagotavljanja programske porabe sredstev in transparentnega delovanja WT zbora, udejstvovanja na področju popularizacije taekwondoja za borbe in tehniko (Poomsae) z namenom pridobivanja novih članov ter sponzorjev in ustvarjanja čim boljših pogojev za naše športnike ter klube.

 

Kar nekaj sprememb se je zgodilo na skupščini. Kako komentirate dogajanje?

Glavne spremembe so se zgodile na področju vodenja WT zbora, tehničnega dela, trenerskega dela kadetske reprezentance in sodniške organizacije. Izbrani smo bili s ciljem, da med drugim zagotovimo transparentno delovanja zbora, uredimo sistem gospodarnega upravljanja s financami, zagotovimo večjo angažiranost trenerjev v izvedbo priprav ter organiziramo potrebna usposabljanja obstoječih in novih kadrov na področju sojenja. Prejšnje vodstvo je na področju taekwondoja naredilo veliko dobrega, zato smo k sodelovanju v nadaljnjem razvoju povabili tudi nekdanjega tehničnega direktorja Kristijana Kovačiča in predsednico sodniške organizacije Jasno Golubič, da s svojim prispevkom pripomoreta k skupnemu cilju zagotavljanja maksimalne koristi za slovenski taekwondo.

 

Kako vidite trenutno stanje v slovenskem taekwondoju?

Olimpijski taekwondo v Sloveniji kontinuirano raste že dve desetletji. Vsako leto nas naši tekmovalci navdušujejo z vrhunskimi rezultati. Zadnji izjemni dosežek je bila osvojena bronasta medalja na evropskem prvenstvu s strani Ivana Trajkovića. S strani Svetovnega taekwondoja so na prestižna tekmovanja Grand Prix povabljeni štirje slovenski reprezentanti, kar dokazuje, da sodimo med svetovno elito s kakovostnimi tekmovalci in trenerji. Finančno smo v zahtevnem položaju in do konca leta moramo na vseh nivojih zveze zelo natančno opredeliti programe. Dejansko moramo to storiti kar se da hitro, če želimo opraviti vse potrebne priprave, usposabljanja in tekmovanja do konca tega leta.

 

S katerimi koraki zagotoviti napredek panoge?

Samo z resnim strokovnim in organiziranim delom na vseh področjih panoge, kjer lahko na koncu ocenjujemo uspešnost zgolj na osnovi primerjave doseženih rezultatov z načrtovanimi. Načrtovanje mora biti dovolj ambiciozno, da posežemo po najvišjih ciljih. Po področjih vidim zagotavljanje napredka:

– V prvi meri s transparentnim delovanjem, kar bo omogočilo odgovornejše delo posameznikov. Takšna sistemska ureditev vodi tudi v zaupanje v panogo in samo na tak način lahko privablja med drugim tudi vlagatelje in sponzorje.

– V tekmovalnem vrhunskem športu z omogočanjem pogojev za doseganje vrhunskih dosežkov v borbah in tehniki ter rednim obveščanjem javnosti o dosežkih naših športnikov. Potrebno je čim prej urediti in sprejeti pravilnike, ki bodo urejali področje dela reprezentanc, izvesti ustrezna usposabljanja trenerskega kadra ter sodnikov, pripraviti program tekmovanj in priprav ter se povezovati na domačem in mednarodnem področju med klubi ter zvezami za izmenjavo izkušenj.

– Za večjo razširjenost in prepoznavnost taekwondoja v Sloveniji z dejavnostmi promocije na področju vrhunskega ter rekreativnega programa po vsej Sloveniji s ciljem obveščanja in povečevanja članstva ter klubov. Bolj moramo izkoristiti potenciale olimpijskega športa v trženjske namene. Na področju predstavitve taekwondoja imamo skozi tekmovanja v Sloveniji že nekaj tradicionalnih mednarodnih turnirjev v organizaciji klubov. Največji turnir Odprto prvenstvo Slovenije organizira prav Taekwondo zveza, ki se točkuje tudi za uvrstitev na olimpijske igre. Poleg navedenega je še dovolj prostora na področju organizacije družabnih in drugih dogodkov.

– Za izvedbo začrtanih programov s pravočasnim zagotavljanjem potrebnih sredstev, kjer smo sistem že nadgradili s preglednim načinom pridobivanja in porabe sredstev, kar je pogoj za zaupanje v finančni sistem organizacije. S tem bodo omogočeni pogoji za pristop novih sponzorjev, ki bodo lahko v sodelovanju s Taekwondo zvezo povečali svoje prodajne in tržne programe skozi olimpijski šport.

– S strokovnim rednim usposabljanjem kadrov na klubski in zvezni ravni bomo sledili svetovnim trendom Taekwondoja ter tako zagotavljali najnovejše metode učenja ter priprave športnikov. Tako bomo lahko samozavestno kot zveza gradili mrežo klubov po celi Sloveniji in klubi mrežo članov znotraj svoje lokalne skupnosti.

– Z rednim komuniciranjem WT z javnostjo, kjer lahko navdušujemo vse zainteresirane z dogodki in zanimivostmi iz sveta taekwondoja. Zelo sem vesel, da imamo v zvezi na tem področju novinarja Draga Soršaka, s katerim uspešno sodelujemo že več kot desetletje.

 

Kakšna je primerjava taekwondoja pred 20 leti z današnjim?

Taekwondo se je v zadnjih 20-tih letih v športnem delu razvijal aktivno z uvajanjem novih tehnologij. Temu razvoju je največ prispevala vključitev taekwondoja med olimpijske športe. To se je zgodilo v Sydneyu leta 2000. Od takrat so se postavljali vedno večji standardi in zahteve za večjo atraktivnost športa. Uvajanju novih tehnologij sta se hkrati prilagajali borbena tehnika in taktika. Tako je danes tekmovalni olimpijski taekwondo precej drugačen, kot je bil pred 20 leti. Zaradi popularnosti olimpijskega športa se je v zadnjih 20 letih povečalo zanimanje za ta šport po celem svetu. Za doseganje vrhunskih rezultatov so danes finančni vložki precej večji, kot so bili pred 20 leti.

 

V zadnjih letih so reprezentanti postavili visoke standarde za svoje naslednike. Kako vsaj ponoviti njihove rezultate?

Trenutno imamo med člani štiri reprezentante z vrhunskimi rezultati. Njihova baza se je gradila pred več kot desetletjem v kategorijah kadetov in mladincev, kjer imamo danes nove potenciale, ki bodo kmalu prešli v starejše kategorije. Pomembno je, da pridobivajo naši vrhunski in perspektivni tekmovalci potrebna znanja ter izkušnje v vseh starostnih kategorijah in da se medgeneracijski prehodi izvajajo strokovno z ustrezno motivacijo in športno pripravo, za kar pa potrebujemo vrhunsko usposobljene tako klubske kot tudi reprezentančne trenerje. Zveza si mora prizadevati predvsem na tehničnem področju ustrezno izbirati tekmovanja in selektivno, glede na rezultate, omogočiti najboljšim potencialom veliko nastopov na kvalificiranih tekmovanjih. Za tekmovalce je namreč pomembno imeti kar se da veliko mednarodnih tekmovalnih izkušenj in tako ohranjati stik s konkurenco.

 

Svetovni taekwondo postaja vse bolj profesionalen. Velike zveze imajo letne proračune precej višje, kot je desetletni proračun slovenske zveze. Jim je sploh mogoče slediti?

Zaradi omejenega proračuna že desetletja ohranjamo stik s svetovno konkurenco na način, da v okviru prijateljskih turnirjev in priprav omogočamo izmenjavo izkušenj tako tekmovalcev kot tudi trenerjev. Za kakovostnejši svojevrstni sistemski pristop pa so potrebni visoki finančni vložki v razvoj in širjenje baze tekmovalcev in vodstvene ekipe. Ravno zato mora biti poraba sredstev transparentna in dobro načrtovana, da je vsak evro smotrno porabljen. Taekwondo je kot šport sestavljen iz psihične in fizične priprave ter zelo pomembnega področja taktike, zato je vodstvena ekipa pomembni element vodenja tekmovalca skozi tekmovalni cikel. Smo fenomen, da dosegamo vrhunske rezultate v primerjavi s konkurenčnimi državami kljub precej manjšemu proračunu. Na dolgi rok je treba urediti ustrezno financiranje panoge, če želimo izkoristiti olimpijski potencial panoge v celoti. Zato nujno potrebujemo za svoje vrhunske športnike še dodatne sponzorje in dodatna sredstva za razvoj.

 

Kako povečati število klubov oziroma število članov v klubih. Ti so osnova za reprezentančne uspehe. Kako pomembna je baza?

Baza tekmovalcev je temelj kakovostnega razvoja. Iz nje je možno delati selekcijo in ustvarjati ustrezne pogoje treningov. Da pa imamo zadostno bazo, je potrebno storiti več na promociji taekwondoja in omogočiti infrastrukturo delovanja za večje število klubov in povečanja članstva. Možnost javnega financiranja klubov je odvisna tudi od številčnosti članov. Praviloma pa smo taekwondoisti uspešni tudi na drugih področjih in delati moramo predvsem na tem, da dajemo dober zgled svojemu okolju in na ta način privabljati nove člane. Na drugi strani moramo zagotoviti kakovostne klubske treninge tako na področju rekreativnega kot tudi vrhunskega taekwondoja.

 

Je treba v zvezo pritegniti strokovnjake različnih profilov?

Vsekakor. Tako kot se v današnjem času izvaja visoka specializacija vrhunskih športnikov, tako je potrebna tudi specializacija posameznikov celotne ekipe, ki jo sestavljajo po navadi glavni trener, trener za kondicijsko pripravo, zdravnik, fizioterapevt itd. Včasih je trener vse sam izvajal, a se danes kaže, da je en človek premalo za vso organizacijo in vsebino, ki jo lahko omogoči posameznemu športniku. A smo pri tem zopet odvisni od finančnih zmožnosti. Poleg naštetega so za naš taekwondo pomembni še drugi inovativni pristopi na različnih področjih športne priprave, rehabilitacije ipd., kjer pa imamo v Sloveniji nekaj vrhunskih strokovnjakov, s katerimi že uspešno sodelujemo in smo jim zato zelo hvaležni.

 

Po eni strani je olimpijski status panoge velika obveznost, po drugi strani pa tudi priložnost za hitrejše napredovanje. Na kakšen način izkoristiti prednosti, ki jih ponuja olimpijski status?

Olimpijski status je tisto, kar privlači vsakega športnika, ki sanja o nastopu na olimpijskih igrah, za panogo pa je status pomemben z vidika financiranja panoge in privabljanja sponzorjev. Seveda olimpijski status zahteva tudi olimpijske rezultate, in če jih ne dosegamo, ne uživamo prednosti olimpijskega športa v popolnosti. Zato mora vsak v zvezi verjeti v skupni cilj nastopa naših tekmovalcev na olimpijskih igrah. Slovenski Taekwondo je prvič nastopil na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu ter v Londonu leta 2012. V Rio se nam leta 2016 žal ni uspelo uvrstiti in tako smo padli v razred nižje glede prioritetnih športov na lestvici OKS. Čaka nas veliko dela za vrnitev taekwondoja med primarne športe. Kot olimpijski šport moramo posegati tudi po olimpijskih odličjih. Zato je za vsak olimpijski šport glavni cilj udeležba na olimpijskih igrah. Med slovenskimi borilnimi športi danes zasluženo najbolje kotira judo, ki je prinesel v Slovenijo že vrsto olimpijskih medalj. Sponzorje in medije najbolj zanimajo olimpijske igre že zaradi gledanosti. Kot olimpijski šport pa smo zavezani s ciljem uvrstitve na olimpijske igre krovni olimpijski organizaciji v Sloveniji OKS, ki nam kot olimpijskemu športu, v primeru uvrstitve med primarne športe, omogoča še večjo podporo. Naša naslednja priložnost so kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu. Trenutno smo sredi cikla, tako da nas čaka še precej dela za preboj skozi kvalifikacije. Olimpijski status pa lahko izkoristimo najbolj v trženjske namene popularizacije taekwondoja in že v osnovi na ta način dodatno privabiti več članov z zavedanjem, da lahko pridejo z vztrajnim kakovostnim delom do nastopa na olimpijskih igrah.

 

Kakšno je, oziroma kakšno naj bi bilo sodelovanje z ITF delom slovenskega taekwondoja? WT kar precej dela na povezovanju z ITF.

Taekwondo zvezo sestavljata dva zbora, ITF in WT, ki spada v olimpijske športe. Vsak zbor ima svoje organe in sam načrtuje ter izvaja svoje programe. Sodelovanje med obema zboroma mora biti pozitivno, delotvorno in v cilju, da omogočamo razvoj eni drugim, kjerkoli je to mogoče. Nuša Rajher je bila plod takšnega povezovanja, ko je po uspešni karieri v ITF prišla v WT in poleg številnih kolajn na svetovni ravni v obeh verzijah kronala svoj uspeh še z uvrstitvijo na olimpijske igre v Londonu. Osebno podpiram takšno sodelovanje, ki je koristno tako za tekmovalca kot tudi za državo, ki ji prinaša rezultate. V tem duhu je tudi trenutno sodelovanje med obema zboroma konstruktivno za obe verziji.

 

Kakšna je prepoznavnost panoge v slovenski javnosti?

Boljša kot pred 10 leti, a še vedno premajhna. Prepoznavnost najbolj naraste po največjih tekmovanjih in to so olimpijske igre, ko je celotni dogodek tudi medijsko najbolj podprt. Med olimpijskimi igrami v Sydneyu in Londonu, ko so v taekwondoju nastopili tudi naši športniki, je minilo 12 let, kar je bilo predolgo, da bi se učinek prve udeležbe obdržal na daljši rok. Tako se še vedno trudimo na drugih področjih prispevati k čim večji prepoznavnosti športa. V prvi meri moramo tudi sami poskrbeti za lastno prepoznavnost, da nas bodo lahko potem prepoznali tudi drugi. Hkrati pa mora biti komunikacija z mediji javnega obveščanja aktivna z rednim obveščanjem o dogodkih ter dosežkih.

 

Kako vidite prihodnost našega taekwondoja?

Vidim svetlo prihodnost z veliko dela in angažiranja na vseh nivojih zveze. Imamo odlično generacijo članov ter perspektivni generaciji mladincev ter kadetov. Klubi delajo po svojih najboljših zmožnostih od najmlajših generacij naprej, zveza WT pa jim mora stati v podporo, kjerkoli in kadarkoli je to potrebno. Pričakovanja in cilje moramo imeti jasno zastavljene ter biti do njih odgovorni. Rezultati so posledica vloženega dela, zato se mora vsak maksimalno angažirati na svojem področju. V WT zboru imamo jasno vizijo, usposobljeni kader trenerjev, imamo bazo tekmovalcev z različnih koncev Slovenije in vzpostavljen potrebni nivo sodelovanja, kar taekwondoju v Sloveniji omogoča razvoj v prihodnje.

 

Imamo pri nas dovolj turnirjev? Glede na to, da ga tudi sami organizirate, je to težavno opravilo, glede na to, da v Sloveniji ni ogromno mladih, ki bi se ukvarjali s taekwondojem?

Na letni ravni imamo v Sloveniji štiri mednarodne turnirje. Tri organizirajo klubi: Pokal Litija Šmartno, Pokal Ivančna Gorica in ljubljanski pokal Gaiana. Taekwondo zveza Slovenije organizira Odprto prvenstvo Slovenije, ki šteje tudi za točke za uvrstitev na olimpijske igre, državno prvenstvo v borbah in tehniki, za najmlajše pa še Adidasovo ligo. Tako je tekmovanja v Sloveniji možno spremljati skozi vse leto na različnih koncih države. Sicer tovrstnih dogodkov doma ni nikoli dovolj, a je v mednarodnem prostoru že precej težko pridobiti prosti termin, saj se v enem koncu tedna izvajajo že po trije ali več turnirjev hkrati, tako da se v Sloveniji trenutno trudimo zadržati visok nivo mednarodne veljave za prevlado v organizaciji turnirjev. Sama organizacija turnirja posledično zahteva veliko vlaganj in profesionalnega dela. Glavna cilja sta, da omogočimo domačim tekmovalcem in gledalcem kakovostne turnirje v domačem okolju, ob tem pa še, da vsi udeleženci zapustijo turnir s pozitivnimi občutki in željo po ponovnem obisku. Tako postavljamo slovenski taekwondo na svetovni zemljevid.

 

Nekaj optimističnih misli za konec intervjuja!

V zvezi imamo odlično ekipo in podporo klubov, do katerih smo odgovorni s svojim delom. Delovati moramo strateško in operativno v ekipnem duhu z jasno vizijo, imeti moramo željo po rezultatu ter potrebno znanje, kar je ključ do doseganja zastavljenih ciljev. Našim tekmovalcem, trenerjem in klubom želim veliko sreče ter odličij na prihodnjih turnirjih, vsem sodelavcem v Taekwondo zvezi Slovenije pa ustvarjalno in uspešno delo.