Physical Address
304 North Cardinal St.
Dorchester Center, MA 02124
Odprto prvenstvo Slovenije v taekwondoju je odlična priložnost za pregled stanja slovenskega dela svetovnega taekwondoja. Gre za tekmo svetovnega pokala, zaradi katere bo konec tedna v Ljubljani prisotnih več kot 1100 posameznikov iz 48-tih držav. Organizatorji iz vrst slovenske taekwondo zveze so glede na velikost dvorane v Tivoliju oba tekmovalna dneva število nastopajočih omejili na 400. V soboto se bodo občinstvu predstavili kadeti in mladinci, v nedeljo člani. Med slednjimi je trenutno najbolj vroč posameznik Lin Kovačič, ki tekmuje v kategoriji do 74 kilogramov. Mladenič, ki je šele prav zakorakal v člansko konkurenco, se je na turnirjih v minulem letu (tekme svetovnega pokala, evropsko prvenstvo in svetovno prvenstvo) trikrat povzpel na najvišjo stopničko in enkrat osvojil drugo mesto. Odlično je začel z nastopi v tem letu, saj je nedavno zmagal na Odprtem prvenstvu Avstrije. Zato je razumljivo, da ima najvišje cilje tudi na tovrstnem turnirju v Sloveniji.
V Ljubljani ste prvi nosilec. Že zato je vaš cilj, da v Ljubljani v celoti upravičite to vlogo.
Seveda. Kot kažejo prijave, mi bosta najbolj nevarna tekmovalca iz Francije. Eden od njuju je drugi nosilec, kar pomeni, da se lahko z njim pomerim šele v finalu. Lyve Stone Celin je 18-ti na svetovni lestvici. Mislim, da sem dobro pripravljen. To sem dokazal že v Avstriji. Pomembno bo, da bom v dvobojih sproščen. Če bo tako, potem sem prepričan, da bom konkurenčen nasprotnikom. Cilj je, da osvojim novih deset točk za svetovno lestvico.
V kategoriji do 74 kilogramov ste med deseterico najboljših na svetu. Verjetno ciljate na to, da se letos še nekoliko povzpete po lestvici?
Na svetovni lestvici sem trenutno osmi. Nekaj tistih, ki so pred menoj, se je v tem letu prestavilo v kategorijo do 80 kilogramov. Ko bodo čez pol leta izgubili točke, bom napredoval za nekaj mest. Moj cilj je, da premagam vse v moji kategoriji. Izmed petnajsterice najboljših sem se že boril z desetimi. Iz Evrope so pred menoj štirje, ki so vodilni v kategoriji. Hrvat Marko Golubić, Srb Stefan Takov, Španec Daniel Barerra in Bosanec Nedžad Husić. Sledi jim Brazilec Edival Pontes. Trije, ki so pred menoj so zamenjali kategorijo.
Kakšno je vaše mnenje o Odprtem prvenstvu Slovenije?
Na tem tekmovanju sem se že velikokrat boril. Vse od kadetske konkurence. Gre za največji turnir v Sloveniji. Super je, da pri nas organiziramo tekmo svetovnega pokala. Ta predvsem mladim pomeni novo, še kako potrebno izkušnjo. Ugotovijo, da je turnir drugačen, kot so tekme državnega prvenstva in da je prisotna večja trema tudi zaradi domačega občinstva. Dejansko gre za posebno tekmo.
V taekwondoju ste takorekoč od rojstva. Veste, kdaj ste začeli?
To je bilo res dolgo nazaj. Spomnim se, kdaj sem začel s tekmovanjem. To je bilo v drugem, tretjem razredu osnovne šole. Spomini na takratno obdobje so odlični. Nisem si mislil, da bom enkrat profesionalec. Oče je ustanovil klub leta 2004, ko sem se rodil. Naredil ga je za brata Reneja in zame. Žal se je Rene poškodoval, zato je moral prenehati s tekmovanji. Jaz še vztrajam.
Imate dobre pogoje za vadbo? Glede na to, da imate svojo dvorano?
Mislim, da so dobri. Odlično je, da lahko treniram, kadarkoli želim. Težave nam povzročajo sparingi, saj nimam dovolj primernih sotekmovalcev. Imam samo Luko in Jaka. Zato se pogosto odpeljemo v Zagreb, kjer je močnejša konkurenca.
Kako je, ko je brat vaš trener? Ste imeli do danes veliko trenerjev?
Počutim se bolj domače. V redu je. Moja prva trenerka je bila Marija Mitrovič. Potem me je usmerjal Michel Sabol. Tretji trener je bil Damjan Krmpotič. Zdaj me že, mislim da več kot pet let trenira brat Rene.
Resneje se s taekwondojem ukvarjate že več kot desetletje. Je bilo kdaj kakšno krizno obdobje?
Tako kot številni športniki, sem tudi sam začel spraševati, ali naj še vztrajam v mojem športu? To se mi je zgodilo pred dvema letoma. Bilo je poleti. Takrat bi moral trenirati, a sem izgubil motiv. Mesec dni sem porabil, da sem se odločil kako naprej. Dejal sem si, da ne morem kar tako odnehati. Takrat sem se tudi spraševal, zakaj sem začel s taekwondojem? Odgovor je bil, da želim nastopiti na olimpijskih igrah. Da osvojim olimpijsko medaljo. Da postanem številka ena na svetovni lestvici. Nehati nisem mogel tudi zato, ker je oče vložil vame ogromno finančnih sredstev, katere mu želim povrniti.
Kako pogosto trenirate?
Od ponedeljka do petka imam od osem do deset treningov. Vanje vključujemo veliko vaj za vzdržljivost in moč. Imam posebnega trenerja za kondicijo. Na vsak turnir se posebej pripravim. Tako je bilo za Avstrijo, tako je sedaj za Slovenijo. In tako bo za Belgijo. To so tri države, v katerih bom opravil prve tri turnirje v tem letu. Po slednjem bom imel nekaj prostih dni. Nato se bom začel pripravljati na evropsko prventvo, kjer želim osvojiti medaljo. V načrtu imam dvojne, oziroma trojne priprave. Za evropsko prvenstvo želim biti pripravljen, kot še nisem bil nikoli doslej.
Na katere rezultate ste najbolj ponosni?
Največ mi pomeni naslov evropskega mladinskega prvaka. To je bil odličen rezultat. Takrat sem bil tudi vodilni na svetovni mladinski lestvici. Drugouvrščeni je zbral pol točk manj. Takrat sem zmagal na sedmih zaporednih turnirjih svetovnega pokala! Kot drugi rezultat, ki mi ogromno pomeni je člansko svetovno prvenstvo. Na njem sem bil deveti. S tem, da sem imel možnost, da osvojim medaljo.
Katera je naša najmočnejša stran v taekwondoju?
Mislim, da je to predvidevanje. Vem kako in kdaj odreagirati, da osvojim točke. Znam se prilagoditi nasprotnikom. Timing je tisti, ki ga znam v dvobojih odlično izkoristiti.
