Dvoboj je bil soliden

Za Patrikom Divkovićem je zadnje veliko tekmovanje pred olimpijskimi igrami. V Južni Koreji je tekmoval na svetovnem vojaškem prvenstvu. Šlo je za še eno izkušnjo, ki lahko pripomore pri večjemu učinku v Parizu.

Posebnost tega svetovnega »druženja« taekwondoistov v Mungyeongu, ki so zaposleni v vojski je v tem, da v posamezni kategoriji tekmuje po osem borcev. Kar se nosilcev tiče, so na prvenstvu postavili samo dva. V Divkovićevi kategoriji, kjer bi Patrik sicer bil tretji nosilec, je bil prvi nosilec Francoz El Yazidi, drugi pa Uzbekistanec Rafalovich. Patriku žreb ni bil ugoden, saj mu je namenil enega nabolj izkušenih nasprotnikov, kar bi jih lahko dobil. Nikito Rafalovicha, dvakratnega udeleženca olimpijskih iger in dvakratnega svetovnega podprvaka. »Zanimivost tega turnirja je v tem, da je lahko že prvi dvoboj dvoboj za medaljo. Dejansko so vsi v kategoriji zelo kakovostni športniki, saj drugače sploh ne bi mogli zastopati svojih držav kot vojaški uslužbenci. Z Rafalovichem sem se boril pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu, kjer me je premagal za točko. Podobno napeto je bilo tudi tokrat, saj sem prvo rundo izgubil z 2:3, druga pa se je končala neodločeno 9:9. Ker pa me je enkrat zadel v glavo, je imel prednost in je zato zmagal. Sam svoboj je bil soliden, zato sem lahko, čeprav sem ga izgubil, z njim zadovoljen«, se je po vrnitvi v Slovenijo na dogajanje na svetovnem prvenstvu še enkrat ozrl Patrik Divković.

Uzbekistanec je postal vojaški svetovni prvak. Nikita je v polfinalu je premagal Korejca Sang Wona, v finalu pa Iranca Moghaddama. Čeprav sodelovanje na tem turnirju ni obvezno, se ga je slovenski zastopnik slovenskega taekwondoja na olimpijskih igrah vseeno udeležil. Lahko je nastopil povsem sproščeno, saj je šlo za pripravljalno tekmo na olimpijski turnir. Pri njegovem nasprotniku iz Uzbekistana je zanimivo, da spada med osem najboljših borcev kategorije nad 80 kilogramov in je le za nekaj točk zgrešil neposredno uvrstitev na letošnje olimpijske igre. Uzbekistan je na prvenstvu nastopil z izjemno močno reprezentanco. Izhajajoč iz rezultatov svetovnega prvenstva bi lahko dejali, da je šlo za državno prvenstvo Uzbekistana. Prva mesta pa so osvojili še Sadikova v kateogriji do 62 kg, Alijonova v kategoriji do 73 kg, Rasitov v kategoriji do 68 kilogramov, Jaysunov v kategoriji do 80 kg in Salaev v kategoriji do 87 kg. Azija je bila daleč najbolj uspešna celina prvenstva, saj sta zmagala še Kazahstanka Sevostyanova v ženski kategoriji do 57 kg in Iranec Beizaei v kategoriji do 74 kg.

Korejska dogodivščina je sedaj končana in Divković se skupaj z očetom Goranom, ki je njegov trener in ga je spremljal tudi v Aziji, usmerja v nadaljevanje priprav za nastop v Parizu. »Do konca junija se bom pripravljal doma. Nato načrtujemo odhod v Nemčijo, kjer bom treniral skupaj z borcem iz Irana. Nato bom teden preživel v svoji, lahko rečem, že tradicionalni bazi v Španiji. Z opravljenim doslej sem solidno zadovoljen. Vem, da me do uspeha na igrah vodi le trdo delo. In tega se bom držal. Motivacije mi ne manjka. Konec koncev gre za vrhunec moje dosedanje kariere«. Divković še nima občutka, da so olimpijske igre že izza ovinka. A bo dogajanj okoli njih vse več in več. Turnir v Mungyeongu, kar v prevodu pomeni slišati dobro novico, je bil zadnji test preden bo šlo najbolj zares v tem letu. Na treningih bodo sicer prisotni testni dvoboji, a naslednji konkretni adrenalinski pospešek bo Divković prejel v začetku avgusta, ko bo stopil na borišče olimpijskega taekwondo prizorišča.