Smo v pričakovanju naslednjega vrhunskega rezultata

Zadnja tri desetletja si turnirjev v Sloveniji ne znamo zamisliti brez prisotnosti enega največjih mojstrov taekwondoja pri nas – Miodraga Krnetića. Ustanovitelj ljubljanskega »Zmaja« vseskozi prenaša znanje taekwondoja na mlajše. Tega se je pri dolgoletnem selektorju slovenske reprezentance, ki je pred nekaj leti zakorakal v sedmo desetletje starosti nabralo res veliko. V zadnjem obdobju več ali manj s strani dvoran spremlja dogajanje na tatamijih. Tako si je na zadnjem Odprtem prvenstvu Slovenije ogledal skorajda vse dvoboje slovenskih reprezentantov. Razumljivo, da je z dodatnim zanimanjem opazoval dvoboje svojih klubskih varovancev. Kot koordinator reprezentančnih selekcij je še vedno vpet tako v delovanje slovenskih reprezentanc, kot v sestavljanje letnih programov.

»Mislim da je letošnji reprezentančni program turnirjev pošten. Gre za olimpijsko leto. Upoštevali smo najpomembnejše turnirje pred olimpijskimi igrami. Tu so še turnirji, ki so pomembni pri zbiranju točk. Vsi skupaj si želimo, da v reprezentanco pridobimo nekaj novih članov. Seveda je kar precej zadev odvisnih od financiranja, zato se lahko načrtovana udeležba na turnirjih še nekoliko spremeni. Obenem smo dali nekaj več možnosti za tekmovanje tehnični reprezentanci. Da na ta način pride do odličnih rezultatov. V našem delu je poudarek na članih in mladincih.«

Kako ste zadovoljni s sestavo reprezentance?

»Ve se, da nimamo veliko tekmovalcev. A imamo kakovost. Žal imamo zadnja leta v njej premalo tekmovalk. Nekatere so nehale, druge so poškodovane. Pričakujem, da ko bo prišlo do naslednje pomladitve reprezentance, se bo njihovo število povečalo. Zato pa je trenutno močan moški del reprezentance. Kmalu se bodo vanjo priključili še starejši mladinci. Glede na dosežene rezultate v letu 2023 menim, da smo konkurenčni drugim državam.«

Kakšne so vaše zadolžitve?

»V Zvezi sem član tehnične komisije. Imam tudi funkcijo koordinatorja med tehničnim direktorjem in reprezentančnimi selekcijami. V zadnjem obdobju se bolj posvečam delovanju v Dragonu. Ukvarjam se s pridobitvijo mladih tekmovalcev in pomagam Luki Režku pri treningih. Sodelujem tudi z drugimi klubi, s katerimi občasno izvedemo skupne treninge. Kar se tiče tehnike, je pri nas v Dragonu zanjo zadolžen Peter Gačnik. Mislim, da imamo funkcije enakomerno porazdeljene, kar je dobra osnova za nadaljnji razvoj kluba.

Kakšno je stanje v delu slovenske taekwondo zveze, v kateri je v ospredju olimpijski taekwondo?

Sedaj smo v pomembnem obdobju, od katerega je odvisna srednjeročna prihodnost naše panoge. Smo pred volitvami, na katerih bomo izbirali funkcionarje zveze. Torej, čakamo na volitve. Sem optimist, kar se tiče pogleda v prihodnost. Zagotovo se bodo odgovorni na zvezi trudili, da se olimpijski taekwondo vsaj zadrži na trenutnem nivoju, oziroma da poskuša narediti korak naprej. Truditi se bodo morali, da se bo povečalo število članov. Pomembna je baza, da bomo lahko iz nje pridobili kakovost. Prihajajoče štiriletno obdobje vidim kot priložnost, da s skupnimi močmi naredimo močno zvezo. Imam pa občutek, da nekoliko zaostajamo za ostalimi zvezami, ki delujejo v bližini Slovenije. Moramo se nekako »zložiti«, da se vrnemo na pozicijo, ki smo jo že zavzemali na Balkanu.

Glede na to, da ste v slovenskem taekwondoju prisotni že nekaj desetletij, kaj bi lahko dejali o pravilih, ki jih vseskozi spreminjajo?

Tehnologija je tista, ki kroji današnja pravila. Zaščitna oprema pa kroji način borjenja. Včasih smo imeli samo dovoljene in nedovoljene udarce. Danes ni več drastičnih KO-jev. Prej je bilo več poškodb, sedaj vse temelji na mehki bazi. Mogoče bo v naslednjih štirih, osmih letih prišlo do sprememb v načinu borjenja. Svetovni vrh kroji in s tem zahteva takšna pravila. Je pa drastična razlika med starimi in sedanjimi pravili.

Kako poznan je slovenski taekwondo?

Vedno smo imeli dobre posameznike in posameznice. Od Marcela Moreta do Ivana Trajkovića. Od Nuše Rajher in Franke Anić. Sedaj si srčno želim, da bomo uspešno šli skozi olimpijske kvalifikacije, v katerih nas bosta konec tedna v Bolgariji zastopala Ivan Trajković in Patrik Divković. Če bosta uspešna, če se bosta uvrstila v finale bomo znova dokazali, da smo konkurenčni ostalim vrhunskim reprezentancam. V njih so nas vedno cenili. Pravijo, da smo močni in da imamo odlične tekmovalce.

Kakšno je stanje v vašem klubu?

Mislim da enako, kot v vseh drugih. Prihaja do nihanj. Eni tekmovalci odhajajo, drugi prihajajo.  Naš klub je začel z delovanjem leta 1996. Torej bomo imeli čez dve leti že trideset let obstoja. V Dragonu je treniralo nekaj uspešnih posameznikov in posameznic. Nejc, Luka, Dunja, Ana. Naš program dela je, kot sem že dejal, usmerjen v razvoj mladih tekmovalcev.

Verjetno bi za tiste, ki so odšli dejali, da so prehitro prenehali s treniranjem taekwondoja?

Vztrajanje. To je težava v taekwondoju. To je naš velik problem. Če malo pomislim, je tako v vseh športih.  Kadeti in mladinci ne vztrajajo do članov. Eni se ne vidijo kot člani in si poiščejo druge stvari, ki jih zadovoljujejo. Zavedati se je treba, da se v našem taekwondoju ne da veliko zaslužiti. Finančna eksistenca pa je pomembna. Ne motim se, če rečem, da so pri nas športniki premalo cenjeni. Zato je velik osip ravno pri prehodu v člansko konkurenco. Morda pri nas glede na dejstvo, da smo olimpijski šport, ostane kak tekmovalec več. A smo kljub tem težavam še vedno narod športnikov. Tisti najboljši med njimi nas vedno znova in znova razveseljujejo z vrhunskimi uvrstitvami.  

Verjetno ste zadovoljni in hkrati mirni, da ste veliko zadev predali Luki Režku.

To mi zelo veliko pomeni. Luka se je veliko naučil od mene. Danes sem zelo zadovoljen, saj imam občutek, da sem nekaj le zapustil za seboj.

Slovenski taekwondo se nahaja pred enim najpomembnejših trenutkov v tem letu. Gre za evropske olimpijske kvalifikacije, ki jih bodo konec tedna izpeljali v bolgarski Sofiji. Slovenija je imela možnost, da tja pošlje dva tekmovalca in dve tekmovalki. Žal v ženski konkurenci nimamo zastopnic, ki bi si lahko zagotovile olimpijski nastop. V moškem delu pa so za dva mesta kandidirali štirje. Odgovorni so dali prednost starejšima – Trajkoviću in Divkoviću, medtem ko so kot rezervista za kvalifikacije vpisali Molja in Kovačiča. Oba naša predstavnika bosta v športni dvorani Yanka Yankova tekmovala prvi dan kvalifikacij, v soboto.