Strast je tista, ki drži bodočega magistra v taekwondoju  

Za večino taekwondoistov je obdobje pred novim letom čas, ko se začnejo priprave na tekmovanja v naslednjem letu. Le nekateri najboljši na svetu so v teh dneh zbrani na Kitajskem, kjer bo naslednji teden potekal zaključek ekipnega svetovnega prvenstva. Mlajši Evropejci pa se bodo v naslednjem tednu udeležili zaključnega evropskega turnirja za kadete in mladince. To bo tudi zadnje tekmovanje v tem letu. Aktivno udejstvovanje je za letos končal tudi Ivan Trajković. Naš najbolj izkušen taekwondoist ni veliko tekmoval, oziroma se je v prvi vrsti osredotočil na olimpijske kvalifikacije in zatem na evropsko prvenstvo. Njegov zadnji turnir v letu 2024 je bil Odprto prvenstvo Hrvaške.

»Z nastopom v Zagrebu nisem bil zadovoljen, saj sem izpadel v prvem krogu.  A je šlo za moj prvi turnir po evropskem prvenstvu, ki je bilo maja. Po ne vem koliko letih se je zgodilo prvič, ko sem si vzel poletne mesece zase, oziroma sem jih preživel s svojo družino. Zato mi  je turnir v Zagrebu služil kot nekakšno počasno vračanje nazaj na borišča. Hkrati je bil tudi testni, saj so nam spremenili kvalifikacije za olimpijske igre. Po novem se več ne upoštevajo rezultati zadnjih štirih let, ampak se točke zbirajo samo še zadnji dve leti pred olimpijskimi igrami. Zato mi rezultati v tem obdobju niso v ospredju.

Pred olimpijskimi igrami ste zamenjali kategorijo, v kateri ste nastopali. Morali ste shujšati. Običajno greste športniki v težje kategorije, da ne rabite hujšati.

Res ni običajno. A sem to moral storiti, saj sva s Patrikom Divkovićem tekmovala v olimpijski kategoriji nad 80 kilogramov. Drugače se boriva vsak v svoji kategoriji. Jaz nad 87 kilogramov, od do 87 kilogramov. V trenutku, ko se je bilo treba odločiti, kako bomo v letu 2023 speljali sezono do konca in ker je bil on na lestvici boljši od mene, sem vedel, da če se želim uvrstiti na olimpijske igre, moram spremeniti kategorijo.  Zato sem moral shujšati okoli 10 kilogramov. Hujšanje mi je uspelo, uvrstitev na olimpijske igre  ne. Sedaj sem se vrnil nazaj v mojo tradicionalno kategorijo.

Na kaj ste trenutno osredotočeni?

Drugi del sezone po olimpijskih igrah je za udeležence iger bolj mrtvi del sezone. Zato sem imel v zadnjem delu leta v načrtu samo nastop v Zagrebu. Sedaj se posvečam baznemu delu treningov. Turnirje v letu 2025 želim pričakati dobro pripravljen.

Morda je prehitro. Pa vendar. Še upate na nastop na olimpijskih igrah?

Če bom zdrav, bodo v mojih mislih zagotovo olimpijske igre, ki bodo leta 2028. Že zaradi tega, je olimpijska medalja edina medalja, ki mi še manjka. Imam jih iz evropskih in svetovnih prvenstev. Res je sicer, da so zanjo z vsakim letom in vsakim ciklusom manjše možnosti, ampak, dokler bom zdrav in mi bo vse ostalo dopuščalo, da lahko treniram na najvišjem nivoju,  bom seveda poskusil priti do nje.

Tudi v vašo kategorijo vseskozi prihajajo mlajši borci. Ali to na kakšen način vpliva na vaše treninge?

Ne, to ne vpliva na moje treninge. Kar se je spremenilo od mojih mladih tekmovalnih let do danes je, da sedaj potrebujem več časa za regeneracijo. Več časa za rehabilitacijo, po kakšnih poškodbah. Dejansko pa izkušnje ki jih imam, pa vsa ta leta treningov, ki so za menoj, mi omogočajo, da treniram drugače, kot sem treniral prej. To ne pomeni, da so treningi časovno krajši, ampak da naredim v tednu kakšen trening manj. Kar se fizičnih sposobnosti tiče, pa še vedno držim zelo visok nivo. 

Ste še vedno motivirani? Trenirate s strastjo?

Seveda. To je eden glavnih razlogov, da sem še vedno aktiven v tem športu. Da nisem že pred nekaj leti prenehal s tekmovanjem. Taekwondo mi gre. Znam ga delat. Uživam v treningih in na tekmah. Četudi so porazi, četudi so treningi naporni. Ta strast do športa me žene naprej.

Ste vsaj malo z mislimi tudi pri tem, kaj boste počeli, ko boste zaključili z vrhunsko tekmovalno kariero?

V tem trenutku me trenerska pot ne privlači. Oziroma se še ne vidim kot trener. Verjamem, da bom po koncu kariere za nekaj časa izpregel iz taekwondoja in športa. Rad pa bi na nek način ostal povezan s športom.  Glede na to, da pišem magistrsko nalogo na fakulteti za šport, sem se odločil, da bom ostal v tej smeri. Kot trener mogoče malo kasneje. Trenutno se še ne vidim tam.

Kako vidite trenutno stanje v slovenskem taekwondoju? Smo blizu svetovnemu vrhu?

Mislim, da imamo dober potencial. Na čelu mlade ekipe je Patrik Divković, ki je bil na olimpijskih igrah v Parizu. Za njim prihaja kar nekaj mladih borcev.  Iz Maribora zagotovo Lin Kovačič. In Luka Raškovič. Iz Ljubljane Domen Molj, Nikola Bulatović in še ostali.  Če sem na koga pozabil, naj mi ne zameri. To so fantje, ki imajo potencial. Pridno trenirajo in pridno delajo, ter so se že izkazali na velikem odru proti odličnim borcem. Mogoče jim manjka še nekaj malega, da bi na največjih tekmovanjih posegli po medaljah. Verjamem, da jim bo to s trdim delom in zagnanostjo slej ko prej uspelo.